Več o mangi
Vizija
Naša vizija za domačo javnost je postati središče različnih identitet, ki nagovarja vse generacije in ljudi. Zadnjih nekaj let je Oddelek za izobraževanje in animacijo skrbel za večjo dostopnost ne le ranljivim skupinam obiskovalcem temveč tudi mladim, ki so takrat predstavljali manj kot 10 % naših obiskovalcev. Velika večina mladih je v galerijo prišla v okviru šolskih skupin in le nekateri bi se k nam vrnili v svojem prostem času, saj se jim je galerija zdela preveč stroga in tradicionalna. Da bi spremenili njihov pogled na galerijo in jih spodbudili, da bi več časa preživeli v naši ustanovi, smo potrebovali programsko strategijo, ki bi jim ponudila zanimive aktivnosti, s katerimi bi pritegnili njihovo pozornost. K temu izzivu smo pristopili kot vodilni partner projekta Ustvarjalna Evropa z delavnico PrisluhniMi (HearMe), ki je namenjena predvsem najstnikom. Z večerom brezplačnega risanja v galeriji smo začeli prirejati javne dogodki za mlade. Odprli smo razstavne prostore in priskrbeli ves ustvarjalni material, da so ljudje lahko risali pred umetninami. Odziv je bil izjemen, mladi so udobno sedeli in risali ali pa so se med seboj samo pogovarjali. Naša želja je promovirati in vzpodbujati kreativnost na vseh družbenih področjih. Izjemno pomembno pa je, da je galerija v stiku s sočasnimi potrebami in zahtevami mladih: njihovimi hobiji, zanimanji in želji po druženju z vrstniki. Z omogočanjem priložnosti za druženje in sodelovanje v pomenljivih in kreativnih aktivnostih muzeji odgovarjajo na nujne potrebe mladih in jih hkrati seznanjajo s kulturno dediščino na svež, moderen in interaktiven način.
Inovacija
Mladi od 12. leta dalje so večinoma premalo zastopani v muzejih. Poleg tega mladi zaradi nenehnega razvoja in širjenja digitalnega sveta izgubljajo svoje fine motorične sposobnosti in umetniško domišljijo. Kot odgovor na to problematiko oživljamo tradicionalne analogne metode, ki izginjajo iz šolskega kurikuluma. Na ta način spodbujamo predvsem ustvarjalnost, samoizražanje in druženje z vrstniki. Ker smo potrebovali most med sodobnimi trendi in starimi umetninami iz naše stalne zbirke, smo se odločili, da se bomo mladim približali s pomočjo risanja japonskih stripov oz. mange, ki je med mladostniki trenutno zelo priljubljena, saj se slog mange širi tudi na animirane filme in video igre.
Začeli smo s kratkimi manga delavnicami. Risarske delavnice so pritegnile mnoge, zato smo jih nadgradili z mesečnimi tečaji risanja mange, ki so se tematsko navezovali na želje mladih. Dober in dolgotrajen odziv je omogočil, da smo v tečaje lahko vključili tudi dela iz naše stalne zbirke: od 500 let starega zmaja, tako naslikanega kot izrezljanega in vse do impresionističnih umetnin. Naša stalna zbirka je služila kot navdih za njihova dela. Ker je veliko najstnikov, zlasti po dolgo trajajoči epidemiji, na galerijskih delavnicah stkalo prijateljske vezi, smo organizirali tudi poletne počitniške delavnice, ki so bile pred tem namenjene le mlajšim otrokom. Mladi imajo med počitnicami veliko časa, zato delavnice trajajo pet ur. Priskrbimo jim tudi kosilo in omogočimo nekaj prostega časa v bližnjem parku. Od samega začetka so bile poletne počitniške delavnice dobro obiskane, vse skupine so bile polno zasedene, kar pomeni približno 20 udeležencev na dan. Nato smo delavnice začeli uvajati skozi celo leto v času šolskih počitnic.
Otroci imajo izjemno močno potrebo po druženju in so zato sami predlagali še več dejavnosti: ob koncih tedna smo organizirali risarsko-filmske dogodke, na katerih so mladi ob gledanju animiranih japonskih filmov risali najljubše like ali filmske prizore. Na podlagi del, razstavljenih na občasni razstavi, smo izvajali tudi delavnice karikatur. Po ogledu razstave so se otroci naučili oblikovati in narisati lastno karikaturo, s čimer smo jih spodbudili, da so sami sebe videli v pozitivni luči. Da bi odgovorili na družbene potrebe mladih, smo jih povabili, da na dogodke brezplačno pripeljejo svoje prijatelje. Presenetljivo veliko jih je prišlo samih. Zaupali so nam, da nimajo dobrih prijateljev, da pa so v naši galeriji spoznali vrstnike z enakimi interesi. To je bila za nas potrditev, da smo na pravi poti in jim v njihovih najbolj občutljivih in ranljivih letih omogočamo zdrav družbeni razvoj.
Kvaliteta učenja
Od samega začetka smo sledili dvema glavnima ciljema, ki smo si jih postavili kot ustanova:
- biti družbeno inkluzivni in zadovoljiti potrebe mladih po druženju in spoznavanju somišljenikov v prijaznem, spodbudnem in sproščenem okolju,
|
- zagotoviti pomenljive dejavnosti za mlade obiskovalce, s katerimi bi jih poučili o kulturni dediščini in hkrati spodbudili domišljijo in ustvarjalne spretnosti.
|
Naš prvi cilj je bil privabiti mlade v galerijo z obravnavo tem, ki so se jim zdele zanimive in japonska manga umetnost se je izkazala za najboljši povezovalni člen med starimi mojstri in sodobnimi umetniškimi trendi. Z našimi likovnimi pedagogi so se naučili novih risarskih tehnik, izboljšali svoje znanje in posledično izrazili sami sebe na višji ravni. Za delavnice in tečaje smo izbrali teme, ki so jih sami predlagali: zmaji, pošasti, super junaki, magične živali, zlobneži, čarovniki itd. Da bi navidezno drugačno in oddaljeno japonsko umetnost povezali s starimi evropskimi mojstrovinami, smo v naši stalni zbirki iskali podobne like. Stripovski super junaki imajo tako kot grški bogovi nadnaravne moči, vile in čudežna bitja lahko razumemo kot angele in mitološka hibridna bitja, zmaj je večen nasprotnik v svetega Jurija - ubijalca zmajev itd. Delavnice smo povezali tudi z našim etnološkim kulturnim izročilom in tako smo na primer z izdelovanjem manga mask ali kostumov tradicijo pustovanja prilagodili v manga slogu. Za noč čarovnic pa so izrezovali manga buče. Upoštevali smo njihove specifične želje, jih povprašali, katerih aktivnosti bi se radi udeležili, in program prilagodili njihovim interesom. Za mlade je vsekakor najpomembnejše, da se počutijo slišane in sprejete. Tako se veliko mladostnikov ne poglobi posebej v risanje, pridejo pa na pogovor in druženje z vrstniki, poslušajo glasbo, ki spremlja vse naše ure, medtem pa sprejmejo muzej likovne umetnosti kot kraj za preživljanje prostega časa.
Mladi se v galeriji počutijo zelo domače. Postajajo odlični poznavalci naših umetnin, ki jih opazujejo včasih sami, včasih pa z našo pomočjo. Umetnine fotografirajo ali pa pred njimi delajo sebke, ki jih potem objavijo na družbenih omrežjih, s čimer postanejo najboljši galerijski ambasadorji.
Inkluzivnost in družbeni vpliv
Danes se mladi vsakodnevno soočajo z osamljenostjo in samoto zaradi povečane uporabe razširjene resničnosti, video iger in družbenih medijev; dejavnikov, ki jih povzroča svetovni tehnološki napredek. Mladi izgubljajo stik z resničnostjo, iščejo povezave prek interneta in v kibernetskem svetu, zato se pogosto srečujejo s socialno anksioznostjo, depresijo in vedenjskimi težavami. Tudi ko so v isti sobi, mladi pogosto pišejo sporočila in klepetajo prek svojih pametnih telefonov, namesto da bi govorili iz oči v oči. Ne morejo se osebno spoprijateljiti ali vzdrževati pomenljivih prijateljstev. Pandemija je položaj le poslabšala, celo prekinila je šolske družbene stike, otroke je pustila, da so se srečevali in učili samo na digitalnih platformah, kar je povzročilo velike stiske in posameznikom zadalo hude psihološke posledice. Kot javni zavod se tega zelo dobro zavedamo, zato smo kot prednostno nalogo postavili nove osebne povezave za mlade. Ko nam ni bilo dovoljeno obiskovalcev povabiti v galerijo, smo seveda vse tečaje organizirali prek digitalnih platform, a takoj, ko je bilo to mogoče in varno, smo vse svoje dejavnosti preselili nazaj v galerijski prostor in otrokom omogočili osebno doživetje umetniških del in druženje s sošolci. Da nam je uspelo ustvariti sproščeno in odprto vzdušje, potrjuje dejstvo, da veliko mladih prihaja na naša srečanja in dogodke, ker se želijo družiti s svojimi vrstniki in se pri tem prijetno počutiti v našem okolju, in ne zaradi posebne umetniške nadarjenosti ali želje po umetniškem napredovanju. Muzejski vzgojitelji motivirajo in spodbujajo mlade ter se pozitivno odzivajo na edinstven učni profil vsakega udeleženca, vključno s tistimi s posebnimi učnimi potrebami. Z individualnim pristopom smo uspešno sodelovali z otroki z vedenjskimi motnjami in slabovidnimi.
Za našo ustanovo in naše programe za mladino je ključnega pomena, da tečajev ne obiskujejo le otroci iz lokalnega okolja, temveč tudi mladi iz bolj oddaljenih regij, ki so kljub daljšim potovalnim razdaljam navdušeni udeleženci naših programov.