Populariziranje umetnostne dediščine je ena ključnih nalog Narodne galerije od same ustanovitve Društva Narodna galerija dalje. Izobraževalno delo je intenzivneje zaživelo po letu 1963, ko je bila v galeriji zaposlena prva kustodinja pedagoginja Polonca Vrhunc, sistematično vzgojno-izobraževalno delo pa je med leti 1986–2006 vzpostavila in usmerjala dr. Lidija Tavčar. Polstoletno tradicijo pedagoškega dela danes nadgrajujemo s sodobnimi muzeološkimi smernicami, pri tem pa v središče zanimanja postavljamo ne samo muzejski predmet – umetnino, ampak tudi obiskovalca. Zato vse načrtovane zbirke in razstave oblikujemo z mislijo na najširši krog obiskovalcev, torej v skladu z njihovimi željami, potrebami in zmožnostmi.
Poimenovanje in načelno usmeritev oddelka lahko povzamemo z besedami Eileen Hooper-Greenhill, ki je že sredi devetdesetih let 20. stoletja jasno opredelila naloge sodobnega muzeja: muzej je postal ustanova za učenje in za zabavo.
Da bi se približali različnim ciljnim skupinam, razvijamo specifične metode in oblike dela za čim učinkovitejšo predstavitev, razumevanje in doživljanje starejše likovne umetnosti. Galerijska pedagogika se namreč razlikuje od šolske, to pa že zaradi same narave galerijskega prostora. Privilegij navzočnosti izvirnih umetniških del nam namreč omogoča neponovljivo čustveno doživetje, hkrati pa nam narekuje odgovornost za varovanje dediščine. Prizadevamo si, da bi bili obiski, zlasti tistih, ki prvič prestopijo galerijski prag, povezani z različnimi čutnimi spodbudami, zato skušamo galerijski prostor spremeniti v prostor čudenja, igre, raziskovanja in najrazličnejših zamisli.
Izobraževalno delo v galeriji izhaja iz celovitega modela, ki ga nenehno dopolnjujemo, in vsebuje različne programe za posamezne starostne skupine. V stalni zbirki, pa tudi na občasnih razstavah pripravljamo in izvajamo dejavnosti za predšolske otroke, osnovnošolce, srednješolce in za odraslo publiko.
Poleg organiziranih programov za šolske skupine veliko pozornosti namenjamo prostočasnim izobraževalno-animacijskim programom za otroke. Leta 2001 je zaživel Galov klub, v katerega se včlanijo otroci med 6. in 14. letom. Raznolike, interaktivno zasnovane, tudi z drugimi galerijskimi in zunanjimi sodelavci izvajane letne programe devetih srečanj v popoldanskem času pripravljamo z namenom, da bi se otroci vračali in postopoma spoznavali galerijske prostore, umetnine in muzejsko delo.
Med animacijske sodijo tudi druge prostočasne dejavnosti za otroke in za družine, kakor so, denimo, praznovanje otroškega rojstnega dne, sobotne in počitniške delavnice ... Prav tako sem vključujemo najrazličnejše aktivnosti ob dnevih odprtih vrat. Najodmevnejše so didaktične dopolnitve razstav in razstave otroških izdelkov v vhodni avli.
Vedno več pozornosti posvečamo ranljivim skupinam obiskovalcev, zlasti še senzorno in gibalno oviranim. V preteklosti smo za otroke, za mladino in za odrasle pripravljali prilagojene dejavnosti, tudi ob pomoči zunanjih sodelavcev, v prihodnje pa bo naša skrb tudi oprema stalnih zbirk z aplikacijami, z vodniki in z didaskalijami za obiskovalce s posebnimi potrebami, v prvi vrsti za slepe in za slabovidne.
Z nalogo, promovirati likovno dediščino, se oddelek povezuje s Pedagoško sekcijo pri SMS in z izobraževalnimi in kulturnimi institucijami. Zato organiziramo (likovne, grafične) tečaje, razpisujemo razne natečaje in pripravljamo strokovne posvete za vzgojitelje in za učitelje in profesorje.
Pomemben segment izobraževalnega dela pomeni galerijska knjižna produkcija: Galove knjige, delovni zvezki, didaktični kompleti in priročniki so se izkazali kot dobrodošla motivacijska priprava za obisk galerije ali pa spodbuda za podoživljanje in ustvarjanje po ogledu. Naš cilj je, da bi bile publikacije pripravljene tudi v prilagojenem tisku za slepe in za slabovidne in v angleškem jeziku.
Sodobno dostopnost do galerijskih vsebin in dejavnosti omogočamo tudi prek elektronskih aplikacij (QR) in socialnih omrežij (FB).
V oddelku sta zaposleni kustosinji pedagoginji, ki organizirata, pripravljata in oglašujeta izobraževalne in animacijske programe, izvajajo pa jih poleg njiju in kustosov še galerijski animatorji in prostovoljci. Navadno so to študentje umetnostne zgodovine, ki jih v galeriji usposobimo za delo z obiskovalci. Na leto izpeljemo prek tisoč dejavnosti, ki se jih udeleži okrog trideset tisoč obiskovalcev. Približno četrtino teh obiskovalcev pomenijo otroci in mladina.
Z naklonjenostjo sprejemamo zamisli in pomoč prostovoljcev. Dobrodošlo je sodelovanje z ustvarjalci in s strokovnjaki z različnih področij, s katerimi želimo oplemenititi galerijske izobraževalne in animacijske programe.
Informacije in prijave za vodstva in dejavnosti sprejemamo vsak dan od ponedeljka do petka, od 8. do 10. ure, na telefonski številki: (01) 24 15 415 (po 10. uri lahko pustite sporočilo na odzivniku). Prijavo lahko pošljete tudi na e-naslov: dejavnosti@ng-slo.si.
Živa Rogelj
vodja Izobraževanja in animacije
E: ziva_rogelj(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 416
Nataša Braunsberger, višja kustosinja
E: natasa_braunsberger(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 415
Tjaša Debeljak, kustodinja
E: tjasa_debeljak(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 435