01. Bienale vidnih sporočil odpira svoja vrata 30. novembra v Narodni Galeriji v Ljubljani. Fundacija Brumen, ki je organizator bienala, bo večer prej razglasila nagrajence bienala.
O številu dodeljenih Brumnovih priznanj znotraj posameznih kategorij in o dodelitvi Brumnove nagrade bo odločala mednarodna žirija, sestavljena iz svetovno uveljavljenih strokovnjakov iz različnih področij vidnih sporočil.
Člani mednarodne žirije se bodo slovenski javnosti predstavili tudi z razstavo svojih del, ki bo na ogled od 29. 11. do 13. 12. 2003 v galeriji Spomeniško varstvenega centra v Ljubljani, in s predavanji, ki bodo v petek, 28. 11., od 10. ure dalje, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije.
Vidna sporočila nas obkrožajo na vsakem koraku. Usmerjajo nas v prometu - na postajališčih, letališčih, v trgovskih in poslovnih centrih, informirajo nas v obliki elektronskih in tiskanih medijev, oglasov ali plakatov ter ustvarjajo prepoznavnost držav, mestnih jeder, podjetij in posameznikov. Oblikujejo naša stališča in ustvarjajo razpoloženja. Kot blagovne znamke ali celostne grafične podobe ustvarjajo dodano vrednost izdelkov ali storitev, v obliki preglednih obrazcev ali priročnikov pa vplivajo celo na učinkovitost delovnih procesov in administrativnih postopkov. Še in še bi lahko naštevali, z gotovostjo pa lahko rečemo, da imajo vidna sporočila močan vpliv na vse, ki so jim namenjena.
Predstavniki Fundacije Brumen, ki je organizator bienala vidnih sporočil, so bili prijetno presenečeni nad odzivom slovenske oblikovalske stroke, saj je na razpis prispelo kar 532 del v osemnajstih kategorijah. Slovenska strokovna žirija (Jasna Andrić, Kostja Gatnik, Tomaž Gregorič, Miljenko Licul, Žare Kerin, Slavimir Stojanović in Matjaž Vipotnik) je med njimi izbrala 199 del za razstavo. Med razstavljenimi deli pa bo mednarodna strokovna žirija po lastni presoji in na podlagi lastnih kriterijev odločala o številu dodeljenih Brumnovih priznanj znotraj posameznih kategorij in o dodelitvi Brumnove nagrade, ki bodo zaradi stroge dvostopenjske selekcije nedvomno predstavljala "primere dobre prakse". Kdo so nagrajenci, bomo zvedeli v soboto 29. novembra ob 20. uri v Narodni Galeriji v Ljubljani.
Mednarodno žirijo bienala sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki, ki pokrivajo posamezna področja vidnih sporočil kot so celostne grafične podobe, ilustracija, plakati, tipografija, kritika in teorija oblikovanja. Posamezni člani mednarodne žirije prihajajo iz različnih kulturnih okolij - Bruno Monguzzi (Švica), Bo Linnemann (Danska), Jean-François Porchez (Francija), Rick Poynor (Velika Britanija) in Mieczyslaw Wasilewski (Poljska). S tem zagotavljajo visoko strokovnost tekmovanja in omogočajo ovrednotenje domačih dosežkov z mednarodne perspektive. Ob tej priložnosti se bodo člani mednarodne žirije slovenski javnosti predstavili tudi z razstavo svojih del, ki bo na ogled od 29. 11. do 13. 12. 2003 v galeriji Spomeniško varstvenega centra v Ljubljani, in s predavanji, ki bodo potekala v petek, 28. 11., v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Na obe prireditvi je vstop prost.
Fundacija Brumen bo ob razstavi, ki bo razdeljena na 18 kategorij (črke, logotipi, plakati, knjižni ovitki itd.), izdala katalog, ki bo vsake dve leti zajemal vrhunsko oblikovana vidna sporočila slovenskih avtorjev in s tem prispeval k ohranjanju kulturne dediščine Slovencev. Več informacij o bienalu najdete na spletnih straneh http://www.brumen.org/.
Po besedah članov slovenske strokovne žirije lahko pričakujemo zanimivo razstavo vrhunskih oblikovalskih del, ki bo oblikovalcem, naročnikom in uporabnikom vidnih sporočil približala pomembno vlogo, ki jo le ta imajo pri ustvarjanju urbanega, socialnega, poslovnega in kulturnega okolja ter vpliv na način in raven življenja.
Spremljevalni program 01. Bienala vidnih sporočil
Predavanja svetovno uveljavljenih strokovnjakov
Mednarodno žirijo 01. Bienala vidnih sporočil sestavljajo svetovno uveljavljeni strokovnjaki, ki pokrivajo posamezna področja vidnih sporočil kot so celostne grafične podobe, plakati, ilustracija, tipografija, teorija in kritika oblikovanja. Prihajajo iz različnih kulturnih okolij in so predstavniki različnih generacij. Ob tej priložnosti nam bodo nekateri od njih predstavili spoznanja iz svoje bogate zakladnice znanja in izkušenj.
Predavanja bodo v petek, 28. 11., v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva ulica 13, dvorana A. Vstop je prost, vabljeni!
Urnik predavanj
10.00 - 11.00 Mieczyslaw Wasilewski, (Posters & Drawings - Plakati in risbe)
11.15 - 12.15 Jean-Françoise Porchez, (Predstavitev lastnih tipografskih del)
12.30 - 13.30 Bruno Monguzzi, (The Naked Word - Gola Beseda)
13.45 - 14.45 Bo Linnemann, (National Identity - Nacionalna identiteta)
Mieczyslaw Wasilewski, (Posters & Drawings - Plakati in risbe)
Je eden vidnejših predstavnikov slavne poljske šole plakata, ki je na svetovnem odru grafičnega oblikovanja pustila velik pečat. Wasilewski je znan po svojih polemičnih političnih plakatih, po filmskih plakatih, s katerimi se je veliko ukvarjal v sedemdesetih in osemdesetih. Njegove plakate danes lahko vidimo v vseh pomembnejših svetovnih zbirkah, prav tako so zelo iskani med zbiralci. Govoril bo o vlogi risbe kot izraznega sredstva pri oblikovanju plakata.
Jean-Françoise Porchez, (Predstavitev lastnih tipografskih del)
Je predstavnik mlajše generacije tipografov. Govoril bo o različnih projektih, s katerimi se je ukvarjal zadnja leta: od starejših (kot sta nova črkovna vrsta za pariški Le Monde do črkovne vrste za označevanje pariškega metroja) do novejših projektov kot je nova digitalna verzija črkovne vrste Sabon za nemšo podjetje Linotype. Porchez prihaja iz frankofonskega območja, črpa iz tradicije in zgodovine ter istočasno posega po zadnjih tehnoloških pridobitvah.
Bruno Monguzzi, (The Naked Word - Gola Beseda)
Monguzzi je najbrž najbolj znan po celostni podobi pariškega muzeja d'Orsay, ki ga je oblikoval v osemdesetih. Je mojster plakata, do katerega pristopa na popolnoma drugačen način kot Wasilewski in sicer skozi tipografijo. Črka mu pomeni osnovno gradbeno orodje in z njo upravlja kot z ilustracijo. Delal je veliko za kulturne institucije in založniške hiše.
Bo Linnemann, (National Identity - Nacionalna identiteta)
Vodi enega najbolj specializiranih skandinavskih studijev s področja celostne grafične podobe velikih institucij.
Govoril bo o problematiki povezani s preoblikovanjem državnih simbolov in o pomenu nacionalne identitete v času globalizacije, kar je za Slovenijo zelo aktualna tema. Glede na svojo usmerjenost v oblikovanje celostnih grafičnih podob, bo podal veliko izkušenj iz prve roke.