Jaslice v Narodni galeriji

Lutkovna predstava Osel nazarenski je nastala leta 1996 v produkciji Freyer teatra Edija Majarona in Agate Freyer, priznanih slovenskih lutkovnih ustvarjalcev. Besedilo Roberta Waltla je dramaturški kolaž koledniških tem. Uprizoritev se opira na svetopisemsko sporočilo, saj evropska lutkovna kultura izhaja prav iz take tradicije. Zgodba o Jezusovem rojstvu v jaslih je pretresljivo podobna usodi številnih beguncev, ki pregnani iz domov iščejo vsaj zasilno zavetje. Protagonist je osliček, ki vidi vso hipokrizijo, kot jo poznamo tudi danes. Predstavo je vodil igralec Robert Waltl ob dveh pevcih – pomočnikih, ki so kot trije koledniki predstavili znano zgodbo, osvetljeno iz malce bolj trpkega zornega kota. Gre za pristno oživljanje nekdanjih običajev, kjer ne manjka aluzij na bogataško in sebično srenjo, zaradi katere se je morala Marija zateči kar v hlevček. Trije kralji pridejo s kamelami, ki so povzele človeško nrav in se brž sporekle z Jožefovim osličkom. Njegova bistrina potem pomaga komaj rojenemu na pot v izgnanstvo. Potrjeno je staro spoznanje, da so odrinjeni in šibkejši prebivalci tega sveta praviloma občutljivejši in srčnejši od večine ...

Pri nas imamo več podatkov o božičnih igrah na Koroškem, najbolj znan je zapis Andreja Šusterja – Drabosnjaka (1768–1825), ki je bil inspiracija Robertu Waltlu za sedanje besedilo. Malo pa je pri nas podatkov o koledniških igrah z lutkami. O priljubljenosti upodabljanja najznačilnejših biblijskih dogodkov priča veliko število ohranjenih ciklov fresk po cerkvicah slovenskih pokrajin, vse od konca 14. stoletja. Likovna zamisel Agate Freyer temelji na freskah Vincenta iz Kastva iz Marijine cerkve na Škrlinah pri Beramu v Istri s slavnim »mrtvaškim plesom« iz leta 1474. 

Osebe iz teh fresk sta po ideji Agate Freyer za protagoniste uprizoritve mojstrsko realizirala Jože Lašič, oblikovalec lutkovnih glav, in Anja Dolenc, ki je naslikano gotsko gubanje oblek »prevedla« v tretjo dimenzijo, da mirujoče lutke-marote delujejo kot likovne stvaritve.  Obraze lutk, ki izražajo značaj oseb, je poslikala Agata Freyer. Predstava je v duhu sodobnega gledališča povezovala tradicijo preteklih generacij s problemi našega časa.  

Od premiere o Božiču 1996 so jo videli na festivalih Lutke '97, Klemenčičevi dnevi v Novem mestu, Revija lutkarstva Rijeka, v Franciji Charleville – Mezieres, v Španiji v mestih Madrid, Tolosa, Segovia, Alicante, Gijon, Zamora, Silkeborg na Danskem, Gent v Belgiji, Dsegh v Armeniji, gostovala pa je do leta 2010 tudi po mnogih slovenskih krajih, skupaj blizu 100 predstav.

Predstavitev bo v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri.
Na ogled v prostorih stalne zbirke.

Avtorja
Edi Majaron in Agata Freyer