Naprej v preteklost

Jožeta Plečnika je k oblikovanju liturgičnega posodja spodbudil brat duhovnik – zanj je Plečnik zasnoval in izdelal prvi kelih. Po bratovi smrti je bil v lasti Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča. Ta ga je potem podaril škofiji. Kelih je jasno tridelno razdeljen na stalce, deblo z nodusom in kupo. Plosko stalce je okrašeno z redko posejanimi kamni, deblo pa je izjemno bogato z vrsto dragih kamnov. Gre za Plečniku ljubo igro plastičnih kontrastov.

Jakob Savinšek sodi v prvo generacijo kiparjev po drugi svetovni vojni. Na kratki umetniški poti je ustvarjal tako tradicionalne realistične figuralne zasnove kakor abstraktne rešitve, ki pomenijo enega od vrhov slovenskega modernističnega kiparstva. V petdesetih letih je veliko potoval po Evropi in se spoznaval s starimi in z modernimi umetniškimi tokovi. Z opuščanjem realističnih podrobnosti, a z ohranjanjem prepoznavnih karakteristik, je svoje portretne figure postopoma preoblikoval v čiste oblike.

Osnutek za spomenik arhitektu Jožetu Plečniku (1872-1957) je nastal v letu arhitektove smrti. Osnutek je stiliziranih oblik, vendar psihološko pomenljiv in monumentalen v svoji intimnosti. V iskanju čistih izraznih oblik se zgleduje pri kiparjih Constantinu Brancusiju in Henryju Mooru in prehaja v poenostavljene, znakovno oblikovane krivine, toda z nakazanimi osnovnimi obraznimi značilnostmi ohranja prepoznavnost velikega arhitekta. Portret izžareva napetost, vitalnost in kreativnost in s tem zajame Plečnikovega duha.

Slikar in grafik Miha Maleš se je šolal v Zagrebu, na Dunaju ter na grafični specialki v Pragi. Bil je tudi restavrator, trgovec, založnik in urednik. V samozaložbi je izdal več grafičnih map in bibliofilskih knjig, ki jih je opremil s svojimi risbami in grafikami.