Odstiranja, junij 2019

Gvidon Birolla (Trst, 12. 6. 1881 – Ljubljana, 29. 5. 1963) je slikar in ilustrator, predstavnik slovenske secesije. Med 1901 in 1906 je na Dunaju študiral likovno umetnost: sprva je obiskoval Grafično poskusno šolo (K. K. Graphfische Lehr- und Versuchsanstalt), že naslednje akademsko leto pa se je vpisal na Akademijo za upodabljajoče umetnosti (Akademie der bildende Künste). Študiral je v razredu Christiana Griepenkerla (1836−1916), ki je poučeval zgodovinsko slikarstvo; pri njem je od jeseni 1906 študiral tudi znameniti avstrijski slikar Egon Schiele (1890−1918), od Slovencev pa sta bila med njegovimi študenti tudi Jurij Šubic (1855‒1895) in Ivan Žabota (1877−1939).

V prestolnici se je Birolla poleg študija posvečal  tudi narodnoprebudnemu delu ter ustvarjanju: bil je soustanovitelj Vesne, umetniškega društva slovenskih in hrvaških dijakov in študentov (delovalo od 1902, formalno ustanovljeno 9. 5. 1903). Prvi predsednik društva je bil Saša Šantel (1883−1945), najvidnejši slovenski člani pa so bili poleg Birolle slikarji Hinko Smrekar (1883−1942), Maksim Gaspari (1883−1980) in Fran Tratnik (1881−1957) ter kiparja Svetoslav Peruzzi (1881−1936) in nekoliko starejši Franc Berneker (1874−1932), med Hrvati pa moramo omeniti kiparja Ivana Meštrovića (1883−1962) ter slikarja Tomislava Krizmana (1882−1955) in Mirka Račkega (1879−1982). Člani so sledili tedaj aktualnemu secesijskemu gibanju, njihov moto pa se je glasil Iz naroda za narod. V izraznem smislu so bili vesnani realisti: za njihovo likovno govorico sta značilni risba in izrazita ploskev, motivno pa so načrtno segali po narodnem blagu. Pri upodabljanju slovenske krajine in v njej živečega človeka so slovenski predstavniki uspešno posredovali tudi slovensko ljudsko psiho.

Vesnani so bili dovzetni za ideale, ki so poudarjali umetniško svobodo in findesièclovsko motiviko. − Med nalogami umetniškega društva Vesna je bilo tudi prirejanje umetniških razstav. Zaradi kratkega delovanja (klub formalno aktiven le do 1906) jim samostojne razstave ni uspelo pripraviti; pod skupnim imenom Vesna so se predstavili le na 1. jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu (1904). Kritika jih je prijazno sprejela. Prodaja je bila uspešna tudi za 23-letnega Birollo, saj je od štirih razstavljenih del prodal tri, od tega eno − Cerkev na gori −kralju Petru I. Karađorđeviću.

Po študiju se je Gvidon Birolla vrnil domov ter ustvarjal v Škofji Loki in njeni okolici. Iz Loškega hribovja je tudi motiv na podobi Orlovo gnezdo, ki sodi med lanskoletne nove pridobitve Narodne galerije. Slikar je delo podpisal, ni ga pa datiral. Na osnovi poznavanja umetnikove življenjske in ustvarjalne poti lahko sklepamo, da je slika nastala okoli leta 1910, ko je moral zaradi nepredvidenih dogodkov prevzeti vodenje družinskega podjetja in imel za slikanje vse manj časa. Po letu 1917 je za dobrih 20 let zavestno opustil likovno ustvarjanje. Tik pred drugo svetovno vojno pa je ponovno poprijel za slikarski pribor in se uveljavil predvsem kot uspešen in priljubljen ilustrator, na platna pa je v glavnem prenašal le še variacije na teme, ki so ga umetniško vznemirjale v prvem ustvarjalnem obdobju.

Likovna dela Gvidona Birolle so prežeta s secesijsko miselnostjo ter  navdahnjena z ljudskimi motivi in vaškimi posebneži. Zanj je značilna čista linija, omejene barvne ploskve, zastrta barvitost in nemalokrat izbira nenavadnega očišča. Njegov osebni slog, ki ga prevevajo domačnost in pravljično razpoloženje, je zlahka prepoznati.