Celjski
strop sestavlja enajst slik, poslikanih v tehniki tempere na platnu, njihova
skupna površina znaša skoraj 143 m2. Je edini primer profanega
iluzionističnega slikarstva na Slovenskem iz okoli leta 1600, avtor poslikave
je še vedno neznan. Poslikavo je najverjetneje naročil grof Janez Ambrož
Thurn-Valsassina (1537–1621). Zadnje raziskave vedno bolj potrjujejo, da je edini
še in situ ohranjeni strop svoje
vrste v širšem evropskem kulturnem prostoru. Po naključju je bil odkrit leta
1926 pod mlajšim platnenim stropom med obnovo dvorane Stare grofije (Grofije) v
Celju. France Stele je leta 1929 objavil prvo izčrpno, slogovno poglobljeno
študijo o Celjskem stropu in njegov nastanek umestil v začetek
17. stoletja. Prepoznal je starejše grafične predloge za motive posameznih
slik ter jih vsebinsko in ikonografsko opredelil. Motivno strop sestavlja
osrednje polje z iluzionistično arhitekturo s pogledom v odprto nebo, ki ga na
daljših stranicah obdajajo prikazi štirih letnih časov. Na vsaki od krajših
stranic je upodobljen po en prizor bitke med Latinci in Trojanci, v vogalnih
poljih pa so upodobitve štirih mitoloških napadalcev neba: Ikarja, Iksiona,
Faetona in Tantala.
Natančnega
datuma odkritja ne poznamo, lahko pa s pomočjo ohranjenih dokumentov približno
rekonstruiramo dogodke od maja 1926 do novembra 1927, ko so restavriran strop
vrnili na svoje mesto.
Celjski
mestni magistrat je v pismu 19. maja 1926 prosil konservatorja Franceta
Steleta, naj si pride ogledat poslopje Grofije in da »potrebna navodila za
njegovo rekonstrukcijo«. Stele si je dvorano v Grofiji ogledal drugega junija
1926, nato je v pismu Mestnemu magistratu v Celju podal smernice za
restavriranje in svetoval, naj odstranijo: »Vmesni plafond, ki zakriva stari
plafond v porotni dvorani /…/«; v nadaljevanju je predlagal, naj
restavriranje »dragocenih slik« prevzame »restavrator akademični slikar Mat.
Sternen«. Sternen je 3. julija 1926 zapisal analizo stanja, iz katere med
drugim izvemo, da je v preteklosti zamakala streha, da so slike močno umazane
in zakajene, da je ponekod platno strohnelo in odpadlo in so ga morali pred
mnogimi leti že »podložiti z drugim platnom«. Izrisal je skico stropa in
položaj motivov, predlagal je način restavriranja slik in ocenil, da bodo
restavracijski stroški znašali 50.000 din. Takratno stanje odlično
prikazujejo tudi fotografije, ki so nastale pred restavriranjem.
V
Celju je bila 19. julija sklicana devetnajstčlanska komisija, ki je
opravila »komisijonelen ogled na licu mesta«, in na redni javni seji
21. julija potrdila Sternenovo ponudbo in za restavriranje odobrila znesek
60.000 din. Svoje pozitivno mnenje o predlogu restavriranja je podal tudi
Ivan Zorman.
Poslikana
stropna platna so začeli snemati in prenašati v Celjski dom 29. novembra
1926, iz zapisa z 2. decembra 1926 izvemo, da sta bila takrat snemanje in
transport slik v Celjski dom zaključena. Sternen se je restavriranja slik lotil
pozimi leta 1926 in ga zaključil jeseni 1927.
Obnoviti
in konservirati je bilo treba tudi leseno dekorativno in nosilno konstrukcijo,
ki je poslikana platna povezovala, jim zagotavljala pravilno obliko ter oporo.
Za to delo je bil angažiran celjski podobar in pozlatar Miloš Hohnjec.
Pozitivno
strokovno oceno opravljenega dela ter nasvete za pravilno ureditev dvorane sta
pred zaključkom del podala France Stele in arhitekt Jože Plečnik. Matej Sternen
in Miloš Hohnjec sta svoje delo končala do 25. oktobra 1927, ko je bila
dvorana v Grofiji pripravljena za namestitev slik nazaj na strop.
Celjski
strop je eden redkih monumentalnih spomenikov na Slovenskem, na katerem so se
do danes ohranili Sternenovi restavratorsko-konservatorski posegi, ki so pred
skoraj sto leti v ključnih točkah sledili smernicam sočasne
restavratorsko-konservatorske stroke in še vedno služijo svojemu namenu –
ohranjanju in celoviti prezentaciji spomenika.