Slika Krščanska ljubezen beneškega slikarja seicenta Francesca Pittonija je ena izmed dveh pendantov, pred leti pridobljenih za zbirko Narodne galerije. Obe sliki izvirata iz dvorca Planina pri Rakeku, ki je bil med drugo svetovno vojno požgan, večina umetnin pa kasneje prodanih tržaškim antikvarjem. Francesco Pittoni je na sliki personifikacijo krščanske Ljubezni upodobil ogrnjeno v rdeče ogrinjalo v družbi treh otrok, ki skupaj predstavljajo trojno moč ljubezni.
Ovalna slika je bila ob pridobitvi v precej slabšem stanju kot njen pendant Caritas romana in je za konservatorje-restavratorje pomenila poseben izziv. Zaradi obsežnih poškodb platnenega nosilca in manjkajočih delov platna je bila slika kasneje prilepljena na leseno ploščo, zato originalno hrbtišče in domnevne poškodbe platna s prostim očesom niso bile vidne. Obseg poškodb nosilca je bil ugotovljen šele s podrobnejšimi preiskavami, prav tako tudi stanje ohranjene originalne barvne plasti pod preslikavami. Kot presenečenje so se na rentgenskem posnetku pokazale tudi avtorjeve spremembe v kompoziciji (t. i. pentimenti): spremenjen položaj roke otroka v naročju ter položaj glave otroka. Avtor namreč v procesu raziskovanja in razmišljanja spreminja kompozicijo in išče rešitve. Ko sčasoma njegove spremembe zaradi kemijskih procesov v materialu ali mehanskih poškodb postanejo vidne, se vprašamo, kaj v tem primeru storiti. Prekriti, kot bi nemara želel avtor ali razkriti celotno zgodbo nastanka umetnine? Avtorjev prvotni namen namreč ni bil pokazati, kakšen je bil njegov slikarski proces, vendar so njegovi popravki v kompoziciji izjemno zanimivi, tako za gledalca kot tudi umetnostnega zgodovinarja.
Pri preiskavah je bilo ugotovljeno tudi, da je prvoten potek gub ogrinjala osrednje figure pod preslikano draperijo popolnoma drugačen od poteka gub na kasnejši preslikavi, kar pa spremeni celostno razumevanje slike in zakriva originalno mehkobo avtorjevega slikarstva. Zaradi nedoslednih retuš in preslikav, ki se ne držijo slikarjevih originalnih potez slikanja, lahko ostane avtorstvo umetniškega dela neprepoznavno, zato je med restavratorjem in umetnostnim zgodovinarjem ključen prenos informacij o ugotovitvah med konservatorsko-restavratorskim posegom. Odločitev, kaj v procesu restavriranja slike ohranimo in kaj ne, ni zgolj v pristojnosti konservatorja-restavratorja, zato je bila sestavljena strokovna komisija, ki je soglasno potrdila odstranitev kasnejših preslikav in ohranitev vidnih pentimentov.
Preiskave nosilca slike in barvnih plasti so konservatorjem-restavratorjem omogočile videti, prepoznati in ponovno interpretirati Pittonijev značilen slikarski izraz.
AvtoricaAndreja Ravnikar
Predstavitev: četrtek, 4. maj, ob 18.00
4. maj – 31. maj 2023
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana