Geme so v kamen
vrezane podobe, ki jih ločimo na intaglie in kameje. V intaglie je podoba
vrezana v negativu (v vglobljenem reliefu). V antiki so jih navadno nosili na
vrvici okoli vratu ali zapestja, pogosteje pa so bili vdelani v prstan, ker so
služili kot pečatniki. Ko je lastnik z njimi pritisnil v pečatni vosek ali
glino, se je v odtisu v pozitivu pojavil vrezani motiv, ki je nadomeščal
podpis. Kameje pa imajo upodobitev
vrezano v pozitivu (v dvignjenem reliefu) in so večinoma narejene iz barvno
večplastnih kamnov, tako da je svetla podoba izstopala iz temnega ozadja ali
obratno, služile pa so izključno za okras. Zbirko gem imenujemo daktilioteka.
V obdobju
neoklasicizma, v času t. i. velikih popotovanj v središče antike ‒ Rim, in s
tem oživljanja antične kulture, je tako med učenjaki kot med plemiči raslo
rivalstvo v ohranjanju antične umetnosti. Ker kiparskih in slikarskih umetnin
iz antičnih časov ni bilo veliko na razpolago, so bile geme še toliko bolj
cenjene.
Poleg zbirk
originalnih gem so se izoblikovale tudi bogate zbirke njihovih odlitkov. V 17.
stoletju so jih začeli izdelovati po originalih kot cenejše nadomestke predvsem
zaradi potreb zbiralcev, razširile pa so se v 18. in 19. stoletju tako zaradi
zbirateljskih kakor tudi študijskih namenov, predvsem pa kot spominki, ki so
jih popotniki lahko odnesli domov s svojih popotovanj.
Danes svetovno
znano zbirko gem je v začetku 19. stoletja ustvaril poljski plemič, politik in
diplomat knez Stanisław Poniatowski (1754–1833), nečak zadnjega poljskega
kralja Stanislava II. Avgusta Poniatowskega. Geme
so zanj izdelovali tedanji najboljši v Rimu delujoči umetniki ‒ graverji gem, vendar
jih je knez Poniatowski razglašal za antične originale. Motive so
povzemali iz antične književnosti, večinoma pri Homerju, Ovidiju in Vergiliju,
in ne toliko iz antične likovne umetnosti. Malokdo
je imel dostop do zbirke kneza Poniatowskega, o kateri so se širile le govorice, saj je veljala za eno najbogatejših
(vsebovala je preko 2000 gem). Po njegovi smrti je bila razprodana in
geme so se razpršile po vsem svetu.
V zasebni zbirki v
Sloveniji je bilo odkritih 50 odlitkov v steklu po gemah iz zbirke Poniatowskega.
Tokrat so prvič na ogled javnosti. Stekleni
odlitki po gemah so bili zelo cenjeni, ker ohranjajo sijaj in prosojnost
dragocenih kamnov za razliko od mavčnih. Znano je, da sta jih v Rimu med
drugimi izdelovala tudi Bartolomeo Paoletti (1757‒1834) in njegov sin Pietro
(1785‒1844/45) in njuni delavnici lahko domnevno pripišemo tudi razstavljene
umetnine.
Zbirke gem ali
njihovih odlitkov so kot ilustrirane enciklopedije antike, ki z mitološkimi
zgodbami, s podobami bogov, boginj in junakov, s portreti znamenitih osebnosti,
kot tudi s podobami živali in mitskih bitij ponujajo brezmejne interpretacije,
razmišljanja in vživljanja v preteklost ali pa nudijo zgolj estetski užitek. V
sebi združujejo popolnost slikarstva in kiparstva ter moč, lepoto in
veličastnost antičnega sveta.
-
Odprtje razstave, video
-
Avtorica razstave in vodja projekta
Alenka Simončič
Strokovna sodelavca pri projektu
Christoph Steidl Porenta, Klemen Kordež
Postavitev razstave
Katarina Štok Pretnar
Izobraževalni program
Sandra Bratuša, Živa Rogelj, Tjaša Debeljak
Organizacija in tehnična izvedba
Jože Raspet; RPS d.o.o.
Razstavo je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
16. november 2017 ‒ 11. februar 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana