Na razstavi
Prebujanje lepote II predstavljamo izjemno zbirko viktorijanske umetnosti, ki
jo je zasnoval in jo raziskuje profesor estetike in umetnostne zgodovine dr.
Paul Crowther, prof. emeritus z Nacionalne irske univerze (National University
of Ireland) v Galwayu. Sistematično je zbiral dela prerafaelitov, njihovih
predhodnikov in sodobnikov. Prvi del zbirke smo razstavili v Narodni galeriji
leta 2014, v letošnjem letu pa predstavljamo izbor oljnih slik in akvarelov iz drugega
dela te enciklopedične zbirke. V letu 2022 smo namreč podpisali donatorsko
pogodbo, s katero dr. Paul Crowther in njegova soproga Mojca Oblak celotno
zbirko poklanjata Narodni galeriji ter ji po smrti zapuščata tudi v dogovoru
nezajeti del.
Na razstavi je na ogled
185 del, urejenih po posameznih vsebinskih sklopih, ki izpostavljajo
ključne naloge viktorijanskega slikarstva. Viktorijanska umetnost je dobila ime po obdobju vladavine kraljice
Viktorije (1837–1901), vendar njeni slogovni začetki segajo že v čas po letu
1815, ko se je umetnost v Evropi po Napoleonovih vojnah začela nagibati k bolj
realističnemu prikazovanju sveta in oddaljevati od akademskega idealizma. V
središču viktorijanskega slikarstva je človek in njegovo vsakdanje življenje. Slikarji
so zato pogosto upodabljali žanrske prizore, namesto vzvišenih mitoloških ali
biblijskih oseb pa so v ospredje stopili realistični liki, natančno upodobljeni
v gibanju, izrazu in oblačilih, z veliko pozornostjo do svetlobe, teksture in
detajlov. V tem pogledu je še posebno pomembna skupina, znana kot Klika, ki jo
na pričujoči razstavi predstavljajo umetniki, kot so Richard Dadd (1817–1886),
William Powell Frith (1819–1909) in Henry O’Neil (1817–1880). Predstavljena so
tudi dela bratovščine Prerafaelitov in njenega kroga, ki zagovarjajo zvesto
posnemanje narave in vrnitev k umetniškim idealom srednjega veka in zgodnje
renesanse. Ustanovne člane bratovščine na razstavi zastopata John Everett
Millais (1829–1896) in William Holman Hunt (1827–1907). Velik del razstave je
posvečen tudi umetnicam, za katere je bilo na začetku viktorijanske dobe le
malo možnosti za profesionalno izobraževanje, tekom stoletja pa so jim
institucije postopoma začele odpirati svoja vrata. Umetnice so se ukvarjale
pretežno z žanrom, krajino in tihožitjem. Med najbolj uveljavljene
viktorijanske slikarke sodijo Helen Allingham (1848–1926), Louise Jopling (1843–1933)
in Lucy Kemp-Welch (1869–1958).
Razstavo dopolnjuje
devet kolažev umetnice Mojce Oblak, ki predstavljajo njen osebni odziv na
serijo slik Richarda Dadda z upodobitvami Byronove metafizične drame Manfred.
Avtor razstave
Paul Crowther
Vodja projekta
Kaja Cajhen
Postavitev razstave
Ranko Novak
Oblikovanje tiskovin
Ranko Novak, Kristina Kurent
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Zala
Debevec, Barbara Dragan, Miha Pirnat, Andreja Ravnikar, Matevž Sterle
Projekt sta podprla
20. november 2025–8. februar 2026
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana