Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Zgodnjegotski kapitel polstebra
(2. tretjina 13. stol.), peščenjak, 38 x 56 x 22 cm

NG P 623, Narodna galerija, Ljubljana

Čašasti kapitel polstebra leta 1945 podrte južne ladje samostanske cerkve krasi še stilizirano rastlinsko okrasje (ob zgornjem robu palmete, v osrednjem delu razcveteni rožni popki, v spodnjem delu prepleteni trakasti peclji). 

Ustanovitelj kostanjeviškega samostana Fons beatae Mariae je Bernard Spanheimski. Prvo ustanovno listino, ki se ni ohranila ne v izvirniku in ne v prepisu, je izdal leta 1234, drugo, popolnejšo pa 8. maja 1249 (hrani Arhiv Republike Slovenije); v zadnji mu za matično cisterco odreja samostan v Vetrinju pri Celovcu. 

Kostanjeviška samostanska cerkev ima bernardinski tloris, zasnovan na romanskem vezanem sistemu, s kvadratnim korom, prečno ladjo in dvema paroma ravno zaključenih kapel. Poleg obočnega sistema cerkveno arhitekturo odlikuje kamnoseško okrasje kapitelov polstebrov in služnikov; dr. Emilijan Cevc je našel največ sorodnosti s tistimi v cisterci v Bélapátfalvi na Madžarskem (ust. 1232).



Provenienca: Kostanjevica na Krki (cerkev cistercijanskega samostana Fons beatae Mariae)


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.