Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Hišni oltar Marijinega oznanjenja
(pozno 17. stol.), les (polihromiran), 80 x 41 x 7,5 cm

NG P 75, Narodna galerija, Ljubljana

Oltarni nastavek od spodaj navzgor sestavljajo predela, osrednji del s figurama na konzolah na obeh straneh in atika s čipkasto prevotleno krono. Stoji na nizkem stopničastem podstavku, komaj kaj širšem od predele. To krasi plitev relief z dopasno upodobljenima sv. Marjeto z zmajem in sv. Barbaro s kelihom v rokah; prva kaže z levico v sosedin atribut. Stranici predele sta ob straneh okrašeni z glavama herm, ki pomagata podpirati skromno profilirano tanko predelo, na kateri počiva osrednji del oltarčka, zgoraj omejenega z ločno zaključenim okvirjem. V spodnjem delu je figuralna skupina Oznanjenja v visokem reliefu – levo angel z rokama, prekrižanima na prsih, desno Marija z rokama, sklenjenima k molitvi in položenima na trebušček; Devica sedi na prestolu, med protagonistoma je pult s knjigo, postavljena sta pod ločni friz. Nad njima pa je Božje dete v žarkovju in obdano s tondom iz oblačkov. Osrednji del oltarčka na konzolah spremljata manieristično razpotegnjeni figuri žalostnega izraza z izrazito majhnima glavama – na levi Marija, na desni Janez Evangelist. Zadnji se ozira v podobo Boga Očeta v atiki, ki je spet upodobljen v plitvem reliefu: z desnico blagoslavlja, levica pa mu počiva na Zemljini krogli. Osrednji motiv prevotlene krone predstavlja križ, prepleten s trnjem, ob straneh pa ga spremlja fantazijski preplet ornamentalnega okovja v ozkih pasovih. Motiv trnja se ponavlja tudi na predeli s svetnicama.

Močan zagon v višino, figuri na konzolah izrazito manierističnih proporcev, čipkasta ornamentika oltarne krone, volutni motivi ob straneh osrednjega dela ter drobni ornamentalni nizi (paličasti in jajčasti motiv v več inačicah ter motiv diamanta), ki krasijo okvir osrednjega dela popolnoma dematerializiranega oltarnega nastavka, nakazujejo, da je to izdelek poznega 17. stoletja.



Provenienca: dvorec Pukštajn (Bukovje) pri Dravogradu


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.