Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Marija na prestolu
(2. pol. 14. stol.), tempera, platno, 110 x 164 cm

NG S 2023, Narodna galerija, Ljubljana
V sedanji baročni triladijski ž. c. v Lescah so se ohranili še deli gotske zgradbe iz poznega 14. stoletja, ki je bila v 15. stoletju ponovno predelana. Gotska freska, ki se je edina ohranila od domnevno obširnejše poslikave v timpanonu nekdanjega glavnega portala, je verjetno nastala v času okoli leta 1398, ko je grof Friderik Ortenburški tu ustanovil kaplanijo. Ker je verjetno služila kot zaključni del poslikave, je tudi signirana. Podpis obeh slikarjev je v desnem spodnjem robu freske: NICHOLAVS ET STEFANVS DE GORICIA PINSIT(!). V goriških regestih F. Kosa sta dejansko omenjena slikarja s tema imenoma, in sicer Nikolaj posredno leta 1366 ter Štefan leta 1398. Medtem ko je identifikacija Nikolaja z istoimenskim mojstrom v Lescah zaradi časovne oddaljenosti vprašljiva, glede identičnosti slikarja Štefana skorajda ne more biti dvoma. 
Hieratična upodobitev Marije na prestolu z golim detetom ima zanimivo posebnost, in sicer, da Jezus materi ne sedi v naročju, temveč na njenem plašču poleg na klopi. V bolonjskem slikarstvu je ta tip redkost, pojavlja se − čeravno v drugačnem Madoninem tipu kot v Lescah − npr. pri znani Madonni del Ricamo, delu Vitala de Bologna (Milano, Museo Poldi−Pezzoli). 
Po slogovni strani freska ustreza vsem karakteristikam t. i. furlanskega slikarstva, ki jih je definiral že F. Stelè: okrogla lica, poševne oči, "sladki" stereotipni nasmešek, svetli prameni v laseh, in se takšna neposredno ne navezuje na tradicijo Mojstra crngrobske fasade. Obraza obeh figur sta osvobojena vsakršne ekspresivnosti in hoteno lepa, lika pa sta tudi izredno mehko tonirana, kar se posebno lepo vidi pri mehko padajočih gubah Marijinega oblačila. 
Podpisana Nikolaj in Štefan torej izhajata iz furlanskega nasledstva Vitala da Bologna. Brez dvoma sta dovolj kvalitetna (o čemer priča tako uglednost domnevnega naročnika kot tudi metjejska izdelava freske), vendar pa verjetno precej konservativna glede na severnoitalijansko produkcijo tega časa, četudi o tem težko sodimo po eni sami freski hieratičnega značaja. Slogovno se freska v Lescah zdi najbliže ciklu na severni steni cerkve sv. Antona opata v San Daniele del Friuli iz leta 1405 ter poslikavi kapele sv. Nikolaja v Podturju na Koroškem. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev Marijinega vnebovzetja, Lesce; kopija 1984 (Samo Perpar)
Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.