Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Monštranca
1551, zlatarski izdelek, 83,5 x 18,5 x 0 cm

Župnijski urad Prvačina
Osmerolistna noga z usločenim gladkim robom je stopničasto dvignjena in na obodu okrašena s stiliziranim ornamentom. V rob je vgraviran napis: to je kruh, ki prihaja z neba - kdor je ta kruh, bo živel vekomaj - Janez v VI. poglavju. 1551). V štirih večjih poljih so v okroglih medaljonih vgravirani evangelisti, postavljeni v realno okolje, zaposleni s pisanjem evangelijev. Štiri ožje jezike na zgornji ploskvi noge izpoljnjuje zgodnjerenesančen, na mavresko spominjajoč motiv. Profiliran obroč oklepa poligonalno steblo, ki ga prekinja šesterokotni tempietto z drobnimi plastikami v polkrožnih nišah (sv. Peter, sv. Jurij, sv. Pavel, sv. Barbara, sv. Krištof in Marija z Jezusom). Kljub gotskim opornikom, ki oklepajo niše, je vtis arhitekture z nakazano polkrožno kupolo renesančen. Lijakast podstavek z gotskimi brstiči nosi zvezdasto razvejano ploskev, na kateri se dviga stolpasta arhitektura nastavka. Z nje se navzdol spuščajo gotske fiale. Nekdanjo valjasto zastekljeno kustodijo je nadomestilo novejše prizmatično ohišje z nazobčanim robom. V prostor segajoči oporniki ob kustodiji tvorijo niši, v katerih stojita drobni plastiki sv. Miklavža in svetnika s knjigo in helebardo. Stene vseh opornikov pokriva zgodnje renesančna listna vitica. Nad kustodijo pod gotski baldahin umeščena Marija z otrokom pred okvirom plamenastih žarkov. V naslednjem nadstropju je osrednji prostor zavzel sv. Andrej - zavetnik cerkve, vrh predrtega stolpa s poznogotskim cvetom osata pa Kristus na križu. Kipec sv. Andreja je verjetno odlit po istem kalupu kakor kipec drugega svetnika in se od njega razlikuje samo po drugačnem svetniškem atributu. Kroglice na konceh fial so novejši dodatek. Na monštranci se prepletajo poznogotski arhitekturni elementi z zgodnjorenesančno ornamentiko. Tudi drobne figure svetnikov in gravure evangelistov izdajajo spremenjen odnos do oblikovanja človeškega telesa, ki ga je uveljavila renesasa.

Provenienca: Posojilo: Prvačina, Župnijski urad
Razstave: Zakladi slovenskih cerkva, zlatarska umetnost in obrt; Narodna galerija Ljubljana, 16. september - 19. december 1999
Lit: Kociančič 1879, p. 120; Tavano 1988, pp. 141 - 143; Goi 1992, kat. št. VII. 1; Tavano 1995, p. 130

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.