Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Janez Ljubljanski

(u. po 1459)

Ornamentika z domnevnim avtoportretom
1459, tempera, platno, 119 x 100,5 cm

NG S 1687, Narodna galerija, Ljubljana

Poslikava pripada trikotnemu obočnemu polju kratkega gotskega prezbiterija, ki je rebrasto obokan. Celotno polje prekriva umetelno skombinirana mesnata vegetacija, med katero prevladuje akant. Na enem od njegovih zavihanih listov je monohromno naslikan moški obraz z izrazitimi gubami ob očeh in rahlo priprtim levim očesom; po vsej verjetnosti imamo opraviti s skrito slikarjevo lastno podobo – z avtoportretom.



Prezbiterij in slavoločna stena sta bila poslikana po ikonografski shemi t. i. kranjskega prezbiterija, ki je bila v osrednjem slovenskem prostoru značilna za čas od okoli 1420 do približno 1535/1540. Janez Ljubljanski, avtor listne maske na Kamnem vrhu, ni bil domačin, temveč je bil po poreklu s Koroške. Ok. 1440 je v naš prostor prišel verjetno s posredovanjem vetrinjskega opata Oswalda Gradenegga ter se je na južni strani Karavank hitro prilagodil zahtevam in pričakovanjem naročnikov. Ne dolgo po prihodu je postal tudi ljubljanski meščan.



Stenske slikarije na Kamnem vrhu, datirane 1459, so zadnje znano delo Janeza Ljubljanskega. Tako po slogovni kot tudi po tehnološki izvedbi freske izdajajo spretno roko slikarja, ki je skozi ves svoj opus ostajal zvest formalnim značilnostim poznega internacionalnega mehkega sloga; naslikane figure na Kamnem vrhu pa se od predhodnih rahlo razlikujejo po nekoliko izrazitejši karakterizaciji obrazov.



Kamni vrh pri Ambrusu, podružnična cerkev sv. Petra



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.