Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Pohod Sv. treh kraljev
(po. 1320), freska, 104 x 102 cm

NG S 1258, Narodna galerija, Ljubljana

Vrzdenška cerkev sodi med zanimivejše srednjeveške spomenike na Slovenskem: prvotno je na tej lokaciji stala romanska cerkev (ohranjeno tipično okno v severni steni ladje); njej so na mestu nekdanje apside v prvi polovici 15. stoletja prizidali gotski enopolni križnorebrasto obokani prezbiterij s triosminskim zaključkom. Objekt je bil že v zgodnejši fazi okrašen s stenskimi slikami (kmalu po 1320); te so
bile po sto letih preslikane z novimi (Goriška delavnica, ok. 1410/20), medtem ko je v prvih letih 16. stoletja prezbiterij poslikal Mojster Leonard. Stenski podobi – dva sv. Krištofa – sta tudi na zunanjščini cerkvene ladje: starejši, delo Goriške delavnice iz ok. 1410/20, je na severni strani, mlajši, naslikan okoli sredine 16. stoletja, na južni. 

Zgodnejša plast poslikave pokriva v dveh pasovih obe vzdolžni steni ladje: na zgornjem so prizori iz Jezusovega otroštva, na spodnjem iz pasijona; večina prizorov je ohranjenih fragmentarno.



Pred nami je zrcalna podoba dela zgornjega pasu poslikave na severni ladijski steni, na polju med baročnima pilastroma; ohranila se je kot odtis barvne plasti na hrbtni strani snete plasti ometa, ki predstavlja
temeljnik za novo poslikavo, nastalo ok. 1410/20. Zadnjo so po navodilu Spomeniškega urada (1925–1926) sneli z namenom v celoti predstaviti starejšo plast poslikave v cerkveni ladji.



Na desni je ženska figura (prerokinja Ana), ki sodi k sosednjemu prizoru (Predstavitev v templju ?), levo od nje pa sta dva v nasprotno stran usmerjena kralja z darovi v rokah; zadnja sta del kompozicije Poklona kraljev. Vse tri figure so odete v do tal segajoče ožje halje z dolgimi rokavi s koničastimi zaključki. Risba je izrazita in pretanjena, plastičnost oblikovanja teles je šibka; protagonisti so
postavljeni pod gotske arhitekturne triliste, ki ponazarjajo prostor. – Ta plast vrzdenške stenske poslikave je delo domače slikarske delavnice, ki je ustvarjala v visokogotskem linearnem slogu; njena dela so na več lokacijah po Gorenjski.



Vrzdenec pri Horjulu, podružničnacerkev sv. Kancijana


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.