Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Stoječa Marija z detetom (iz Radelj ob Dravi)
med 1340 in 1360, lipov les, 131 x 39 x 37 cm

NG P 2, Narodna galerija, Ljubljana
Figura se, popolna osvobojena teže telesa in otroka, v loku vzpenja v višino. Statua, ki so jo poškodovali plameni ognja, je obdelana z vseh strani, na njej so opazni ostanki stare poslikave: plašč je na zunaj cinobrovo rdeč, Marijina obleka svinčevo bela, otrokova obleka bakreno zelena, pletenica na plašču in lasje so zlati na rdečem bolusu. Otrok, ki je napačno pritrjen na odrezano desno Marijino roko, deluje neorgansko in starinsko. Oblačilo skulpture se tej deloma tesno prilega, mehko teče tik ob njenem telesu in je brezmočno modelirano. Različni tipi gub, kot so vertikalne in horizontalne cevaste izbokline in vijugaste robne linije, na nekaterih delih variirajo, razporejene pa so sorazmerno nesistematično. Dolga nabrana tančica je v loku speljana pod oprsjem in ogrinja levo ramo. 
Marija iz Radelj zastopa manieristični slogovni izraz 2. tretjine 14. stoletja, ki ga obvladuje abstraktni linearizem. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.