Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Mojster Bolfgang

(ok. 1450−1465)

Sv. Marjeta
(1453), tempera, platno, 83 x 60 cm

NG S 1437, Narodna galerija, Ljubljana

Mojster Bolfgang je leta 1453 poslikal celotno vzhodno travejo severne ladje crngrobske romarske cerkve. Poleg dveh scensko zasnovanih prizorov (Jezusovo rojstvo, Poklon kraljev) trikotna arkadna polja krasijo posamezni svetniki. Med njimi je tudi skupina štirih celopostavnih svetnic s kronami, postavljenih pred nevtralno modro ozadje: skrajno leva, sv. Doroteja, v rahlem priklonu izteguje desnico proti detetu, ki ji ponuja košarico cvetja; ob njej stoji sv. Katarina, ki z desno roko pridržuje mučilno kolo ob svoji desni nogi; sledi sv. Barbara s stolpom v levici; skrajno desna je sv. Marjeta z zmajem ob nogah. Device so odete v preprostejša enobarvna oblačila, le sv. Marjeta ima razkošno ogrinjalo, okrašeno s patroniranim vzorcem v kombinaciji palmet, stiliziranih granatnih jabolk in parov ptičev z razprtimi krili. 

Površina slikarskega polja je precej načeta; detajli so slabše vidni. Od devic je najbolje ohranjena sv. Marjeta, ki izraža izjemno eleganco v milini barvno modeliranih obraznih potez in v drži desnice, s katero pridržuje ogrinjalo, ki ji je zdrknilo z leve rame. Naslikana draperija sledi naravnim zakonitostim težnosti v slogu modnega gotskega realizma Zgornjega Porenja, kakršnega je Mojster Bolfgang spoznal na svoji prvi študijski poti v nemške dežele.



Crngrob, romarska cerkev Marijinega oznanjenja



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.