Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Catarino Veneziano

(Benetke, deloval v drugi polovici 14. stoletja)

Sv. Janez Krstnik
(1360−1370), tempera, les, 95 x 32 cm

ZD S 2002008, Župnijski urad Dobrna
Razstavljene štiri table so pač stranski deli nekega poliptiha, tako sta bila na levi strani podobi sv. Janeza Evangelista in sv. Janeza Krstnika, na desni pa sv. Petra in sv. Pavla. Na sprednji, zdaj izgubljeni tabli je bila podoba Matere božje z Jezusom, kot nakazuje drža Krstnikove roke. Slogovno kažejo table beneški značaj druge polovice 14. stoletja in bližino z deli Caterina in Donata.

Stanje: Utrjena odstopajoča barvana plast, odstranjene preslikave in retuše, poškodbe retuširane z jajčno tempero.
Restavrirano: 1990, Kemal Selmanović
Provenienca: Oltar naprodaj na Dunaju 1880, kjer ga je kupil Dr. Jos Rappaport; Johann Frohner je oltar odkupil 1889 za svoje posestvo na Madžarskem; v graščinsko kapelo v Dobrni so ga prenesli v letih 1890 do 1916, ko je bil J. Frohner lastnik gradu; Hermann Goll iz Velenja je grad in umetnostno zbirko odkupil 1920; leta 1958 je Franc Žemva, nekdanji grajski kočijaž, rešil oltar pred desakralizacijo kapele in ga pripeljal v župnijsko cerkev v Dobrno.
Razstave: Federico Zeri in Ksenija Rozman; Evropski slikarji iz slovenskih zbirk; Narodna galerija Ljubljana, 14. april - 4. julij 1993
Lit: I. Stopar: Dobrna, zb. vodnikov 98, Ljubljana 1980, str. 18 - 19, str. 19 (po mnenju I. Komelja spominjajo table na " Jurija Blaževa " in naj bi izvirale iz Dalmacije); S. Kokole, Štiri tabelne slike iz delavnice Donata in Catarina v Dobrni pri Celju, ZUZ, XXV, n. v., 1989, str. 57, passim, sl. 25, 37 (delavnica Donata in Catarina (?)).
Na hrbtni strani slikarija iz konca 19. st.: Klečeči donatorici mati in hči, na nebu plavajoč angel, v ozadju krajina.

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.