Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Jurij
(ok. 1430), tempera, platno, 197 x 121 cm

NG S 1456, Narodna galerija, Ljubljana
Oltarna freska na južni polovici slavoločne stene v ladji danes povsem barokizirane srednjeveške cerkve prikazuje svetnika na belcu, obrnjenega v gledalčevo levo stran, pred posivelim modrim ozadjem. Pod konjevimi nogami je zmaj, ki ga svetnik prebada s kopjem. Freska je v barvni plasti dobro ohranjena, pač pa desno in levo zgoraj poškodovana, tako da manjkata glavi konja in zmaja. Modni tip konjenika z vihrajočimi krajci resastega ogrinjala in oglavne rute ustreza upodobitvam, nastalim v drugi četrtini 15. stoletja v okviru t. i. starejše beljaške delavnice mojstra Friderika (Mariapfarr v Lungauu, St. Gandolf nad Glino). Delo je kljub nekoliko risarski izvedbi, ki odstopa od mehkega barvnega modeliranja mojstra Friderika in njegovih sodelavcev, mogoče oceniti kot produkt starejše beljaške delavnice; posebej je potrebno opozoriti na pretanjene svetnikove obrazne poteze, ki se povsem ujemajo s tipiko mojstra Friderika. Glede na razmeroma ploskovito izvedbo v primerjavi s plastičnejšo in bolj realistično upodobitvijo v St. Gandolfu (ok. 1435−1440) je moč fresko pogojno datirati v zgodnja 30. leta 15. stoletja. Takšno datacijo vsaj deloma opravičuje tudi zgodovinski podatek o pripadajočem južnem stranskem oltarju v cerkvi, sicer s patrocinijem sv. Kancijanile, ki je bil skupaj s severnim stranskim oltarjem posvečen leta 1430. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995


Cerkev sv. Kancijana, Selo pri Žirovnici; kopija 1957 (Vladimir Makuc)

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.