Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Tilman Riemenschneider, krog njegove delavnice

(Heiligenstadt im Eichsfeld, ok. 1460 − Würzburg, 1531)

Sv. Lovrenc
(1490−1495), lipov les, 96 x 42 x 26 cm

ZD P 1974001, Župnijski urad Stranice, Stranice
To izvrstno delo poznogotskega kiparstva izhaja iz časa, ko sta vzporedno živeli poznogotska ekspresivna dramatičnost in renesančno navdahnjena lepota. Kip sv. Lovrenca je glasnik nove likovne estetike. Lepotni izraz golobradega diakona z nemirno skodranimi lasmi v pramenih je ubran z mehkim gubanjem bogate liturgične brokatne oprave. V skladu s to eleganco je igrivo razgibana celotna skulptura, in čeprav manjkajo atributi (simboli), lahko iz svetnikove drže sklepamo, da je v desnici držal žar, na katerem so ga žgali, v levici pa palmovo vejo kot splošni simbol mučeništva. Zaradi kakovosti mojstrovega reza in zaradi prepoznavnih značilnosti so zadnje raziskave v tem delu prepoznale izhodišče v delavnici znamenitega nemškega umetnika Tilmana Riemenschneiderja v Würzburgu na daljnem Frankovskem.

Literatura: Sto umetnin Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2017

Posojilo: Župnijski urad Stranice

Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.