Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Antonio Calza

(Verona, 1653–1725)

Bitka s Turki pred obzidanim mestom
(1712–1716), olje, platno, 93 x 122,5 cm

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Ljubljana
Slika kaže srdito konjeniško bitko med kristjani in Turki, ki jih prepoznamo po oblačilih in pričeskah; bitka poteka pod mestnimi zidovi v bližini gore. Kot je navadno na takšnih slikah, sta kraj in dogodek popolnoma fantazijska in samo simbolično spominjata na boj cesarske vojske proti otomanskim četam. Atribucija slike Antoniu Calzu temelji na primerjavi s slikarju tradicionalno pripisanimi deli, kot je npr. slika v Museo di Castelvecchio v Veroni (inv. št. 841). Glavna skupina v sredini te slike je z majhnimi spremembami identična z dvema konjeniškima figurama na naši sliki. Opozoriti velja, da je po navedbah Luigija Crespija (Vite de' Pittori Bolognesi non descritte nella Felsina Pittrice, Roma 1769, str. 185) Antonio Calza za Evgena Savojskega naslikal sliko, ki je kazala Osvojitev Beograda in je danes bodisi uničena ali pa izgubljena. Možno je, da naša slika spada v dunajsko obdobje slikarjevega delovanja, torej v čas med 1712 in 1716.

Restavrirano: 1960, Zavod za spomeniško varstvo LRS, Ljubljana
Provenienca: neznana. FZC, 1945; izročeno ALU za predvideno galerijo, 1951; 1994 predano Narodni galeriji za razstavitev.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 33; 1983, Ljubljana, št. 36.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 24, kat. št. 33, sl. 23 (Matteo Stom [Stonn]); Zeri [& Rozman], 1983, str. 39-40, 121-122, kat. št. 36, sl. 35.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.