Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

Gerard Seghers - 1600–1700

(Gerhard Zegers), (Antwerpen, 1591 – Antwerpen, 1651)

Gerard (Gerhard) Seghers (Zegers) se je rodil 1591 v Antwerpnu, kjer je umrl 1651. Učil se je pri Abrahamu Janssensu in 1608/09 postal mojster. Med 1611 in 1620 je živel v Italiji, kjer je bil v Neaplju v službi pri kardinalu Zapatu y Mendoza. Slikal je v slogu caravaggistov, podobno kot Bartolomeo Manfredi in Gerard Honthorst. Med 1624 in 1626 je bil bržkone v Utrechtu. Tam je mogel srečati Joachima von Sandrarta, sestavljalca njegovega življenjepisa, v katerem ga je hvalil kot imenitnega slikarja: "ein fürtrefflicher Mahler". Krajši čas je preživel v Španiji, kamor ga je poklical španski kralj in kjer je prejel naslov dvornega slikarja. Sredi dvajsetih let 17. stoletja se je vrnil v rodno mesto, se pridružil "rubenistom" in opustil caravaggiovski slog. Seghersova platna so največkrat velika. Na starejših delih so ozadja naslikana z nevtralno barvo, po vrnitvi iz Italije in pod Rubensovim vplivom pa je ozadja začel zapolnjevati z naslikanimi stebri in zavesami. Prizore je zajemal iz Stare in Nove zaveze. Naslikal je dosti oltarnih del za belgijske in kölnske cerkve. Upodabljal je tudi žanrske scene (muzikanti, vojaki, kvartači). Precejšnje število Seghersovih del je uničenih ali zgubljenih, nekaj jih moremo rekonstruirati z ohranjenimi grafičnimi listi.

Lit.: Domien Roggen-Henri Pauwels, Het caravaggistisch oeuvre van Gerard Zegers, Gentse bijdragen tot de kunstgeschiedenis, XVI, 1955-56, str. 255-301; Dorothea Bieneck, Gerard Seghers,1591-1651: Leben und Werk des Antwerpner Historienmalers, Flämische Maler im Umkreis der grossen Meister, zv. 6, Lingen 1992; De Maere & Wabbes: Illustrated Dictionary, zv. I in III, Brussels 1994.
Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.