Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Hišni oltar Marijinega oznanjenja
(pozno 17. stol.), les (polihromiran), 80 x 41 x 7,5 cm

NG P 75, Narodna galerija, Ljubljana

Oltarni nastavek od spodaj navzgor sestavljajo predela, osrednji del s figurama na konzolah na obeh straneh in atika s čipkasto prevotleno krono. Stoji na nizkem stopničastem podstavku, komaj kaj širšem od predele. To krasi plitev relief z dopasno upodobljenima sv. Marjeto z zmajem in sv. Barbaro s kelihom v rokah; prva kaže z levico v sosedin atribut. Stranici predele sta ob straneh okrašeni z glavama herm, ki pomagata podpirati skromno profilirano tanko predelo, na kateri počiva osrednji del oltarčka, zgoraj omejenega z ločno zaključenim okvirjem. V spodnjem delu je figuralna skupina Oznanjenja v visokem reliefu – levo angel z rokama, prekrižanima na prsih, desno Marija z rokama, sklenjenima k molitvi in položenima na trebušček; Devica sedi na prestolu, med protagonistoma je pult s knjigo, postavljena sta pod ločni friz. Nad njima pa je Božje dete v žarkovju in obdano s tondom iz oblačkov. Osrednji del oltarčka na konzolah spremljata manieristično razpotegnjeni figuri žalostnega izraza z izrazito majhnima glavama – na levi Marija, na desni Janez Evangelist. Zadnji se ozira v podobo Boga Očeta v atiki, ki je spet upodobljen v plitvem reliefu: z desnico blagoslavlja, levica pa mu počiva na Zemljini krogli. Osrednji motiv prevotlene krone predstavlja križ, prepleten s trnjem, ob straneh pa ga spremlja fantazijski preplet ornamentalnega okovja v ozkih pasovih. Motiv trnja se ponavlja tudi na predeli s svetnicama.

Močan zagon v višino, figuri na konzolah izrazito manierističnih proporcev, čipkasta ornamentika oltarne krone, volutni motivi ob straneh osrednjega dela ter drobni ornamentalni nizi (paličasti in jajčasti motiv v več inačicah ter motiv diamanta), ki krasijo okvir osrednjega dela popolnoma dematerializiranega oltarnega nastavka, nakazujejo, da je to izdelek poznega 17. stoletja.



Provenienca: dvorec Pukštajn (Bukovje) pri Dravogradu


Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.