Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Gerard Seghers, kopija delavnice (?)

(Antwerpen, 1591 – Antwerpen, 1651)

Peter zataji Jezusa
okoli 1620, olje, platno, 136,5 x 112,5 cm

ZD S 2005233, Peter Hribar, Cerknica
Peter se je grel ob ognju na dvorišču pred Kajfovo palačo, kjer so zasliševali Jezusa. Dekla velikega duhovnika ga je spoznala kot Jezusovega spremljevalca, kar je Peter zatajil. S tem so bile izpolnjene Jezusove besede "preden bo petelin zapel, me boš trikrat zatajil". Nočni prizor ob ognju je bil kot ukrojen za slikarje Caravaggiove smeri. Seghers ga je na tej pokončni sliki upodobil le s tremi poudarjeno plastičnimi figurami in z glavo psa ob levem robu. Baklo, ki je svetlobni izvir, zakriva vojakova roka, medtem ko se svetloba razliva po obrazih glavnih figur – po obrazu dekle in Petra. Ozadje je naslikano z nevtralno barvo, kar je tipično za Seghersova zgodnja dela, ko je ustvarjal pod vplivom caravaggistov. Tudi poudarjeno plastična telesa in močna temnosvetla nasprotja govore o trdni navezanosti na iste vplive in na nastanek slike okrog leta 1620. V Muzeju Teyler v Haarlemu je ohranjena Seghersova risba z natančno isto kompozicijo, kot je na razstavljeni sliki. Znan je tudi grafični list (A. de Paullis), vendar je na njem kompozicija zrcalno obrnjena. Dasi je slika dobre kvalitete, le ni izključeno, da je izdelek mojstrove delavnice ali pa nekega antwerpenskega kopista, ki je bil pod Rubensovim vplivom, kakor dokazuje način gubanja oblačil.

Restavrirano: 1992, Kemal Selmanović
Provenienca: neznana. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, grad Strmol; 1986 dano v upravljanje Narodni galeriji.
Razstave: 1993, Ljubljana, št. 47.
Lit.: Zeri & Rozman, 1993, str. 66, kat. št. in sl. 47.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.