Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

Pieter Bolcman - 1600–1700

(Bolckman; imen. de Roeper), (Antwerpen?, ok. 1640 – ?)

Pieter Bolcman (Bolckman, Bolkman), imen. de Roeper (Klicar), se je bržkone rodil okoli 1640 in domnevno je bil doma iz Antwerpna. Star je moral biti okrog dvajset let, ko se je po končanem uku odpravil na študijsko pot v Italijo. Bil je član flamske slikarske družbe "de Bentvueghels" v Rimu. Njegovo ime so 1668 zapisali na steno cerkve S. Costanze, kjer so s posebnim obredom sprejemali nove člane. Dne 30. septembra 1669 je bil navzoč na slovesnosti, prirejeni v slovo antwerpenskemu grafiku Albertu Clouetu. Leta 1704 je bil starešina Družbe sv. Luka v Torinu. Poleg zdaj odkritih Bolcmanovih slik v Ljubljani, od katerih je ena signirana in datirana 1709, je znano še signirano in z letnico 1664 datirano delo Krajina s čredo in figurami (Počitek na begu v Egipt ?). Naprodaj je bilo v antikvarnici Casa Rietmulder v Haagu 25.-26. maja 1972, prodaja 264. Dne 30. avgusta 1973, prodaja 209, je bila slika ponujena v nakup v Londonu (Sotheby's) in še enkrat 19. decembra 1973 (Sotheby's, prodaja 129). Tri slike hrani Mestni muzej v Torinu; dve med njimi sta podpisani in datirani: Trg (1682) in Veduta piazza Castello (1686). Druga dela so v piemontskih zasebnih zbirkah.

Lit.: G. J. Hoogewerff, De Bentvueghels, Haag 1952, str. 113, 119, 132; Schede Vesme: L'arte in Piemonte dal XVI al XVIII secolo, zv. 1, Torino 1963, str. 173-174 (s. v. Borgomans); Diana Trionfante: Arte di Corte nel Piemonte del Seicento, ured. M. de Macco in G. Romano, Torino 1989, str. 326-327; Arabella Cifani-Franco Monetti: I Piaceri e le Grazie: Collezionismo, pittura di genere e di paesaggio fra Sei e Settecento in Piemonte, zv. I, str. 71-104, zv. II. str. 516-519, Torino 1993; De Maere & Wabbes: Illustrated Dictionary, zv. I in II, Brussels 1994.
Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.