Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Otto van Veen, pripisano

(Leiden, 1556 – Bruselj, 1629)

Sinite parvulos (Pustite male k meni)
olje, platno, 145 x 188,5 cm

zasebna last
Motiv slike je povzet iz evangelijskih poročil o Jezusu, ki vabi otroke, naj pridejo k njemu. (Mt 19,13-15, Mr 10,13-16, Lk 18,15-18). Otta van Veena je kot avtorja slike mogoče določiti po sorodnosti z nekaterimi deli, ki so prepoznana kot njegova in so vsa iz istega časa slogovnega razvoja okoli 1580–1585. Omenjena skupina vključuje Ljubezen (Caritas) v Art Gallery v Glasgowu (inv. št. 142, pripisano flamski šoli poznega 16. stol.), Čaščenje pastirjev, ki je bilo nekdaj v zbirki Augusta Caracenija v Rimu, Mir in Pravico (Pax et Iustitia) v Staatsgalerie v Augsburgu, Alegorijo izvirnega greha v Staatsgalerie v Bambergu in vrsto slik v zasebnih zbirkah. Sliki v Augsburgu in Bambergu sta uvrščeni v čas okrog 1581. Naša slika kaže veliko prevzetih elementov iz rimskega in florentinskega manierizma, zlasti iz slikarstva Taddea Zuccarija (figura moža na levi) in Pontorma (glave apostolov na desni v ozadju). Motiv prekrižanih nog v skupini žene z otrokom spredaj na levi izhaja iz Pravice (Iustitia) Rafaela in Giulia Romana v Stanza del Costantino v Vatikanu; v otrokovi figuri je drža nog povzeta po Rafaelovi Madoni Bridgewater (Edinburgh, National Gallery of Scotland, last: Duke of Sutherland). Druga različica istega motiva, ki jo je van Veen naslikal na les in temelji na podobni kompoziciji, vendar z mnogimi spremembami, je bila nekdaj (okrog 1950) v zbirki Eduarda Moratille v Parizu (prim. fotografijo G. F. N. Roma, serija C, št. 17831). Po naši sliki (?) je bila posneta stara, vendar nekvalitetna kopija na les, ki jo hrani Galleria Doria-Pamphilj v Rimu, 77 x 108,3 cm, inv. št. 124. Kopija je bila pripisana florentinski šoli (prim. katalog iz 1942), zadnji čas pa neznanemu Flamcu 16. stoletja (prim. katalog iz 1983). V Staatliche Kunsthalle, Karlsruhe, je grisaille na lesu, 33,5 x 47 cm, inv. št. 221. Ni jasno, ali gre za model za ljubljansko sliko. Dr. Nicole Dacos Crifo raziskuje skupino umetnin s tem motivom, ki so pripisane Ottu van Veenu ali pa Jacobu de Backerju (Antwerpen 1540/45–pred 1600), npr. Sinite parvulos, o. pl., Antwerpen, Musée de l'Assistance Publique; nadalje perorisba v rjavem, 21,1 x 30,8 cm, Budimpešta, Szépmüvészeti Múzeum, ali pa perorisba v rjavem, rdečerjave lavure, belo višanje, 33,5 x 44,4 cm, Sotheby's, New York, 1. januar 1990, št. 46.

Provenienca: zbirka grofov Attemsov, grad v Slovenski Bistrici; zaplenjeno 1945; FZC, 1945 (Knjiga FZC, št. 6324); Narodni muzej, Ljubljana; razstavljeno v muzeju v Proštiji na Blejskem otoku od 1952 do 1969; Narodna galerija, Ljubljana; leta 1983 najdeno v prostorih Zavoda SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Plečnikov trg, Ljubljana (našel Ferdinand Šerbelj); od leta 1983 spet v Narodni galeriji, Ljubljana.
Razstave: 1960, Ljubljana, št. 16; 1983, Ljubljana, št. 85.
Lit.: A. Cevc, Stari tuji, I, 1960, str. 20, kat. št. 16, sl. 9 (bolonjski manierist iz časa okoli 1600); Alb. Rizzi, 1972, str. 133 (Orazio Sammachini); Zeri [& Rozman],1983, str. 71, kat. št. in sl. 85.

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.