Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1600–1700

Vaza s cvetjem
(1st qr. 17th cent.), olje, platno, 84,4 x 63,5 cm

NG S 971, Narodna galerija, Ljubljana
Slika kaže veliko kovinsko vazo, v kateri je sicer urejeno, a brez simetrije razmeščeno cvetje: vrtnice, lilije raznih vrst, dobrovita, zvončnice, tulipani idr. Nekaj cvetov leži na ploskvi, na kateri stoji vaza, okrog cvetov v vazi pa je videti metulje, kačje pastirje in pajka, ki se po niti spušča na ploskev. Vaza je bogato reliefno okrašena: ročaja sta v obliki kač, na sprednji strani je upodobljen mitološki prizor, v katerem je mogoče prepoznati Venero in Amorja in pred Venero še eno klečečo figuro, ki drži v rokah posodo. Ni izključeno, da gre za prizor, ki ga poznamo iz Apulejevih Metamorfoz (VI, 16), ko Psiha prinaša Veneri vodo. Sliko moramo slogovno povezati z domnevnim Mojstrom vaze z groteskami (Maestro del vaso a grottesche, prim. A. Veca: Parádeisos, katalog razstave v Galleria Lorenzelli, Bergamo 1982, str. 211, sl. XIX-XXII). Vse slike tega mojstra kažejo velike šopke cvetja (ki so zelo podobni šopku na naši sliki tako po razmestitvi kot po izbiri cvetja) v kovinskih vazah, ki imajo nenavadne ročaje in so okrašene s posvetnimi ali sakralnimi prizori ali pa s krajinami. Na teh slikah je opazen vpliv flamskega cvetličnega tihožitja na prehodu iz 16. v 17. stoletje, pri čemer je posebej značilen cvet cesarskega tulipana (Fritillaria imperialis); tega pogosto najdemo na flamskih slikah, na naši pa je naslikan prav v vrhu kompozicije. Čeprav so nekatere slike iz omenjene skupine skušali povezati z Giacomom Reccom, Veca misli, da je treba njihovega avtorja iskati nekje v srednji ali severni Italiji. Zadnja lokalizacija se zdi bolj verjetna; k njej nas usmerjajo nekatere slike, ki so kompozicijsko analogne in z vazami cvetja sorodne z nedvomnim lombardskim delom. Posebej je v tej zvezi značilna velika slika na platnu s figurama Marte in Marije na vsaki strani vaze s cvetjem; delo je bilo 20. februarja 1981 naprodaj na dražbi Christie's v Londonu (št. 97). Obe figuri izhajata od Bernardina Luinija. Na podnožju vaze na naši sliki je desno napis BOS 880, ki ga ni mogoče zadovoljivo pojasniti; verjetno je bil dodan pozneje, morda kot inventarna oznaka.

Restavrirano: 1980, Štefan Hauko
Provenienca: grad Strmol (?); župnik Franc Pustavrh, Velesovo; Edvard Strahl iz Stare Loke je kupil sliko od Pustavrha leta 1866: Narodna galerija, Ljubljana, kupila sliko 1930, stara inv. št. 453 (napis na vazi štet kot signatura: Bos. 18(6 (?))80).
Razstave: 1930, Ljubljana, brez kat.; 1983, Ljubljana, št. 7; 1985, Beograd, št. 5; 1989, Ljubljana, št. 1.
Lit.: Polec, 1930, str. 177, kat. št. 410 (Jacob von dem Bosch, roj. v Amsterdamu 1636, umrl 1672. Na nogi vaze napis "Pour 1660"); J. Polec, Pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu, ZUZ, XI, 1931, str. 53; Zeri [& Rozman], 1983, str. 24, 104-105, kat. št. 7, sl. 9; Zeri & Rozman, 1989, str. 33-34, kat. št. 1, sl. I in 1; Mauro Natale & Alessandro Morandotti, La natura morta in Lombardia, La Natura morta in Italia, zv. 1, Milano 1989, str. 206, 215, sl. 230 ("Maestro del vaso a grottesche").
Opombe: na nogi vaze na desni strani napis: BOS 880

Od manierizma k baroku
Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. 

V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. 

Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.