Slika Sv. Katarina je skupaj s sliko Sv. Florijan (NG S 272) nekoč krasila eno od manjših kapel ob slavoločni steni cerkve sv. Štefana v Štepanji vasi v Ljubljani. V tronu glavnega oltarja pa je bila nekoč Metzingerjeva signirana slika Kamenjanje sv. Štefana iz leta 1744, ki je danes izgubljena. Na podlagi tega bi lahko tudi obe sliki iz stranskih slavoločnih kapel datirali v bližino nastanka glavne oltarne podobe.
V molitvi in z zamaknjenim pogledom navzgor upodobljena svetnica je ogrnjena v rdeč plašč, podložen s hermelinom, kar poudarja njeno kraljevsko poreklo. Sv. Katarina Aleksandrijska je bila namreč hči poganskega aleksandrijskega kralja Kosta v Egiptu. Nad njo je angel z mučeniško palmo in lovorjevevim vencem, ki svetnico krona kot zmagovalko nad smrtjo. Z njo se je hotel poročiti cesar Maksencij, a ga je zavrnila, in ker obenem ni hotela darovati malikom, jo je obsodil na smrt s kolesom, ki pa se je zlomilo in pobilo njene mučitelje. Nato so jo usmrtili z mečem. Oba atributa sta upodobljena ob svetnici. Sv. Katarina je veljala za zelo lepo in izobraženo žensko, zato je zavetnica neporočenih deklet, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov in znanstvenikov.