Stalna zbirka

1800–1820

Franc Kavčič/Caucig

(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)

Idealna krajina z mladeničem, ki ubija kačo
pred 1810, olje, platno, 122 x 177,5 cm

NG S 3339, Narodna galerija, Ljubljana

Nazaj na seznam umetnin
Deli povezavo
https://www.ng-slo.si/sz-slo/NGS3339

Podolžna fantazijska krajina predstavlja grozeča motiva: temni oblaki napovedujejo neurje, na desnem bregu pa mladenič ubija nevarno kačo. Tesnobo vzbuja v temo potopljeni antični akvedukt v razvalinah, na desni pa temna masa dreves in brega. Sončna svetloba še predira skozi lok akvedukta in ožarja padajočo vodo, ubijalec kače in njegov prijatelj sta osvetljena in bosta zmagala, lepše vreme je v daljavi. Vzvišen, všečni strah spremlja čar svetlobe in bleščečih barv južne pokrajine. Kot pri Kantu in angleških filozofih, branih in spoštovanih v času klasicizma, nastopa tu mogočnost narave z estetiko lepote strahu in prijetne groze. To podpira tudi dvojni pomen temačnosti in dežja in sicer kot naravni pojav in preteče vzdušje. Taka dvojnost zaznamuje Poussinova dela.

Stanje: Podokvirr je bil preslaboten in neustrezen, zato je zamenjan z novim, povzročal je odstopanje barvne plasti. Temeljnik je tonirana kreda.
Restavrirano: 2006, Kemal Selmanović, Ljubljana
Provinienca: Pred 1810 naslikano za dunajsko palačo knezov Auerspergov; 1953 konzul Alfred Weiss kupil s palačo vred sliko v Idomenejevi dvorani. Po konzulovi smrti palača prodana leta 1987 in zvrstijo se razni lastniki. Narodna galerija v Ljubljani kupi sliko leta 2006 od zasebnika z Dunaja.
Razstave: Franc Kavčič/Caucig; Slike za dunajsko palačo knezov Auerspergov; Narodna Galerija, 24. oktober 2007 - 10. februar 2008
Lit: Annalen 1810, str. 359 ( v Palači kneza Auersperga na Dunaju več prizorov iz Gessnerjevih Idil po Ateneju ); Boeckh 1825, str. 328 ( dvanajst slik, delno krajin delno zgodovinske vsebine ); Kukuljević 1858, str. 153 ( različne slike predstavljajoče " okolico " in zgodovinske prizore ); Palais Auersperg ok. 1957, str. 23 ( Rdeča marmorna dvorana ... supraporta s herojskimi krajinami iz 2. po. 18. stol ); Rozman 1978, str. 61

O OBDOBJU

Neoklasicizem

Franc Kavčič je pomemben predstavnik evropskega neoklasicizma. Čeprav je upodabljal zgodbe iz grško-rimske antike, je njegovo etično sporočilo popolnoma sodobno in zrcali čas velikih družbenih sprememb.

Kavčič se je v osemdesetih letih 18. stoletja šolal v Rimu, kjer je risal tudi na Francoski akademiji v času drugega bivanja Jacquesa Louisa Davida v večnem mestu in ko se je tam v rezidenco Antona Rafaela Mengsa naselila Angelika Kauffmann. Po več kakor dvajsetletni profesuri na dunajski umetnostni akademiji je Kavčič tam postal direktor slikarske in kiparske šole. Vodil je tudi Državno porcelansko manufakturo in ob koncu življenja postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Številne njegove kompozicije so se tako znašle tudi na porcelanskih izdelkih.

Kavčičeva dela zaznamujejo kompozicijska monumentalnost in jasnost, brezhibna modelacija z ostro risbo in z zglajenimi barvnimi premazi, izpostavljena vloga ženskih likov v prizorih in akademska zadržanost. Motive je črpal iz bogate zakladnice antične zgodovine in mitologije in iz svetopisemskih zgodb. Starozavezna Salomonova sodba je bila kot pripoved o vladarski modrosti najprimernejša tema za prestižno naročilo cesarja Franca I. Med literarnimi viri so Kavčiča navdihovale Idile Salomona Gessnerja. Njegove krajine so arkadijske, idealne in premišljeno sestavljene po klasicističnih pravilih in po popotnih spominih. V njih odkrivamo arhitekturne sledi slavne preteklosti, poživljajo pa jih drobni pastoralni prizori.

Kavčičevo slikarstvo je v prvi polovici 19. stoletja vplivalo na njegove številne dunajske učence, zgodovino umetnosti pa je zaznamoval tudi z intenzivno polemiko s predstavniki Bratovščine sv. Luke, ko je branil tedaj že konservativna stališča.

AVTORJI

Lastnik	Rojstvo - smrt
Moritz Michael Daffinger	(Lichtental, 1790 − Dunaj, 1849)
Anton Dietrich	(Dunaj, 1799−1872)
Franc Kavčič/Caucig	(Gorica, 1755 – Dunaj, 1828)
Neznani avtor	-