Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1800–1820

Silen z malim Dionizom, odlitek
(1927), mavec, 214 x 86 x 86 cm

NG P 913, Narodna galerija, Ljubljana
Silen z malim Dionizom je rimska kopija iz 1. ali 2. stoletja po grškem izvirniku iz poznega 4. stoletja pr. n. št., delu Lizipove šole. Odkrili so ga v 16. stoletju v Salustijevih vrtovih v Rimu. 
Sileni so spremljevalci boga Dioniza, velikokrat so upodobljeni skupaj z božjim gospodarjem in preostalimi spremljevalci – satiri in menadami – ali pa posamezno. So zavaljeni, trebušasti, veseli, največkrat že opiti starejši možaki z razmršenimi lasmi. Silen je izraz za že ostarele satirje, ki so najtesnejši Dionizovi spremljevalci. Eden izmed silenov pa je imenovan Silen in ima posebej vidno vlogo v spremstvu boga Dioniza, od katerega je neločljiv, saj ga je vzgajal in poučeval. 
Ta Silen je upodobljen v kipu, ki ljubeče drži v rokah malega Dioniza, z že nekoliko okrašeno glavo z listi iz trte. Dioniz je postal bog vina, pridelave trte, trgatve in rodovitnosti. Pri ljudeh je bil zelo priljubljen, saj je vino osvobajalo um in telo, vlivalo pogum, dajalo vzgon domišljiji in ustvarjalnosti, dionizična veseljačenja pa so postala splošno razširjena. Predvsem vladarji helenističnih dinastij so se radi istovetili z njim ali vsaj dokazovali svoj božanski izvor preko njega.


Mavčni odlitek; rimska kopija, Salustijevi vrtovi, Rim; (kopija 1927)

Neoklasicizem
Franc Kavčič je pomemben predstavnik evropskega neoklasicizma. Čeprav je upodabljal zgodbe iz grško-rimske antike, je njegovo etično sporočilo popolnoma sodobno in zrcali čas velikih družbenih sprememb. 

Kavčič se je v osemdesetih letih 18. stoletja šolal v Rimu, kjer je risal tudi na Francoski akademiji v času drugega bivanja Jacquesa Louisa Davida v večnem mestu in ko se je tam v rezidenco Antona Rafaela Mengsa naselila Angelika Kauffmann. Po več kakor dvajsetletni profesuri na dunajski umetnostni akademiji je Kavčič tam postal direktor slikarske in kiparske šole. Vodil je tudi Državno porcelansko manufakturo in ob koncu življenja postal častni član rimske Akademije sv. Luka. Številne njegove kompozicije so se tako znašle tudi na porcelanskih izdelkih. 

Kavčičeva dela zaznamujejo kompozicijska monumentalnost in jasnost, brezhibna modelacija z ostro risbo in z zglajenimi barvnimi premazi, izpostavljena vloga ženskih likov v prizorih in akademska zadržanost. Motive je črpal iz bogate zakladnice antične zgodovine in mitologije in iz svetopisemskih zgodb. Starozavezna Salomonova sodba je bila kot pripoved o vladarski modrosti najprimernejša tema za prestižno naročilo cesarja Franca I. Med literarnimi viri so Kavčiča navdihovale Idile Salomona Gessnerja. Njegove krajine so arkadijske, idealne in premišljeno sestavljene po klasicističnih pravilih in po popotnih spominih. V njih odkrivamo arhitekturne sledi slavne preteklosti, poživljajo pa jih drobni pastoralni prizori. 

Kavčičevo slikarstvo je v prvi polovici 19. stoletja vplivalo na njegove številne dunajske učence, zgodovino umetnosti pa je zaznamoval tudi z intenzivno polemiko s predstavniki Bratovščine sv. Luke, ko je branil tedaj že konservativna stališča.