Podoba Blejskega jezera z otokom in cerkvico Marijinega vnebovzetja, gradom na pečini in gorsko kuliso s Stolom je najbolj ikonična podoba slovenskih dežel. Marko Pernhart je Bled upodobil večkrat, ravno v času, ko je kraj postajal pomembno turistično središče.
Pernhart je bil doma s Koroške in v glavnem kronist alpske regije. Blejsko podobo, kadrirano tako, da vključuje tri plati idealne pastoralne civilizacije (naravo, religijo in romantičen gradič), moramo postaviti ob bok drugim prizorom jezer, gradov in cerkva: skice in oljne slike Vrbskega jezera (Maria Wörth in Maria Loretto, glej NG S 299) na primer kažejo jezero in polotok s cerkvijo, včasih tudi ruševine utrdbe Leonstain, medtem ko nad jezerom Traunsee (petdeset kilometrov od Salzburga) na strmi pečini stoji Traunkirche. Jukstapozicija Blejskega in Vrbskega jezera je najbolj pomenljiva, saj ležita južno in severno od Karavank (katerih najvišji vrh je ravno Stol), današnje meje med slovenskimi in nemškimi deželami, ki je bila v Pernhartovem času še nedorečena in prostor kulturnega tekmovanja med narodoma.
Alpska ikonografija, ki jo Bled pooseblja, je postala za Slovence še bolj ključna v novi jugoslovanski državi, saj je deželo kulturno osamosvajala od južnejših provinc z drugačno topografijo, klimo in izročilom. Po drugi svetovni vojni je Gorenjska, tudi z izjemno popularno narodnozabavno glasbo, predstavljala vez med Slovenijo in alpskimi državami ter Slovence ob ločitvi od Jugoslavije »vrnila« v Srednjo Evropo. Blejska simbolika, ki jo je utrdil prav Pernhart, je postala ne le kulturna, temveč tudi politična – sem so prihajali Karađorđevići, tukaj je letoval Tito in danes, v samostojni Sloveniji, je Bled osrednja lokacija vsakoletnega mednarodnega strateškega foruma državnikov Srednje in Jugovzhodne Evrope.