Janez Košir je bil tesar in občinski svetnik, ki je vodil tesarska dela ob prezidavi trnovske cerkve, sodeloval pa je tudi pri popravilih lesenih mostov čez Ljubljanico. Zaradi zaslug je leta 1849 prejel posebno diplomo.
Stroj je upodobil ponosnega, samozavestnega moškega pri šestdesetih letih. Pred slikarja je stopil okrašen z odlikovanjem Franca Jožefa. Klišejsko kompozicijo sta obogatila realistično zajet obraz s poudarjenimi gubami in roka, ki jo komaj prepoznamo kot Strojevo, saj se umika od uveljavljenega tipa. Obrazne partije so modelirane občutljivo, z mehkimi prehodi v senčenju inkarnata.
Portret je datiran v leto 1860 in sodi poleg portreta Jožefe Košir med zadnje Strojeve portrete. Slikar je tu na pragu akademskega realizma ob še vedno idealizirani predstavitvi upodobljenčevega družbenega statusa, ki portret veže s tradicijo. Idealizaciji se Stroj ni nikoli odpovedal.