Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1820–1870

Janez Vurnik mlajši

(Radovljica, 1849−1911)

Marija z Jezusom
1878, marmor, 70,5 x 52 x 40 cm
sign. in dat. l. zadaj: VURNIK / JANEZ II. / 1878.

NG P 608, Narodna galerija, Ljubljana

Kipar Janez Vurnik ml. se je podobarstva izučil v očetovi delavnici. V letih 1877 in 1878 je delal pri kiparju Carlu Steinhäuserju v Laasu na Tirolskem, kjer se je uril predvsem v obdelavi marmorja. Po očetovi smrti (1889) je prevzel njegovo veliko klesarsko delavnico. Delavnica je izdelovala notranjo cerkveno opremo, oltarje, cerkveno plastiko, tabernaklje, največ v neorenesančnem slogu. Med drugim je delavnica opremila cerkve na Bledu, Brezjah, v Ljubnem, Črnomlju, Gozdu pri Kamniku, Ljubnem ob Savinji, Nazarjah, Novi Štifti pri Gornjem Gradu, Palčju pri Pivki, Radovljici, Ribnem pri Bledu, Trnju pri Pivki, Škofji Loki, na Brezjah pri Mošnjah.

 Kip Marije z Jezusom je nastal v času Vurnikovega šolanja pri kiparju Steinhäuserju v Laasu in je izdelan iz tirolskega marmorja. Trikotno zasnovano kompozicijsko delo povzema renesančne slogovne prvine.



Bidermajer in romantika
Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. 

V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. 

Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. 

Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.