Novo stoletje je Jama začel z meščanskimi portreti, s katerimi je postavil mejnike v tem žanru na Slovenskem. Lea Souvana na primer je posadil v interier z diskretnimi označevalci družbenega statusa, kakor so tapete, elegantna modna oprava in gizdalinsko nonšalantna drža. Še prostor mu je skopo odmeril pred dekorirano steno in z degasovsko neobičajnim zornim kotom pozornost gledalca osredotočil predvsem na upodobljenca. Pri Rozi Bleiweis z otroki pa je razširil žanr v portretno podobo na moderen način, kakršnega je zastavila fotografija, in ne bi se bilo čuditi, če si Jama, drugače priložnostni fotograf vsaj Govekarjeve družine, ne bi tudi tu pomagal s fotografijo. Upodobljenca sta se zazrla v objektiv, dojenček pa kobaca v materinem naročju.
Neformalnost je izraz meščanske intime. Tako kakor domači interier je uživanje v naravi del meščanskega rituala, v hrepenenju za prvinskim, neponarejenim, moralno prestižnim svetom, ki je antipod vsakdanjemu mestnemu življenju. Krajinski okvir trate z nasadom vitkih, slikovitih brez v ozadju je kraj rekreacije, sprostitve, vračanja življenjskih moči in zdravja. Jama je mater z nezgrešljivo findesièclovsko pričesko posadil v podstavek široko razgrnjenega krila, bogate modne obleke. Postavnost in zdravje, ki ga izžareva, aludirata na družinsko blagostanje skoraj v alegoričnem smislu. Nežni rožnati ton obleke Rozi Bleiweis, drugače uglašen v barvni kompoziciji, je brez dvoma tudi pomenska insinuacija njenega imena.
V Jamovem opusu se je planarna kompozicija pasov, vzporednih s površino slike, že v zgodnjih delih pokazala kot konstanta. V tem portretu prepoznamo pridobitve Herterichovega mentorstva, ki ga je bil Jama deležen na münchenski akademiji. Realistična tradicija Leiblovega čistega slikarstva odseva v sugestivnosti slikarske poteze modelacije gub svetle obleke in trave, v kateri so raztreseni refleksi rožnate obleke. Slika stoji na pragu Jamove reorientacije k problemu svetlobe in razdeljeni paleti. Slikarjeva skrb je veljala tonskemu poenotenju slike, ki – kakor pravi Brejc – prispeva k medlemu učinku plenerja (Brejc, 1982).