Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
2. november – 6. december 2017

Odstiranja, november 2017

Zamaknjenje sv. Janeza Nepomuka

Slika izhaja iz kapele podeželskega dvorca Črni Potok južno od Šmartnega pri Litiji. Poleg nje so bile v kapeli še štiri okrogle Metzingerjeve slike cerkvenih očetov in vse je leta 1960 odkupila Narodna galerija. Nastale so v času ok. 1740, ko so bili lastniki dvorca baroni Apfaltrerni, danes pa je urejena stavba del zdravstvenega kompleksa in starostnikom namenjenega Doma Tisje.

V Ljubljani delujoči slikar Valentin Metzinger, ki sodi med osrednje osebnosti ljubljanskega baročnega slikarstva, je Nepomukovo ekstazo upodobil v pretanjeni skladnosti forme in čustvene vsebine. Figuri angela in svetnika sta v zahtevnem ovalnem formatu skladno združeni. Z njuno prepleteno držo je slikar ustvaril delo popolne harmonije, ki jo poudarja še premišljen izbor barv.  Vsebinski poudarek pa prispeva še pretehtana teatralna osvetljava utesnjenega prizorišča, ki kot Božja luč prihaja iz smeri svetnikove zamaknjene zazrtosti. Duhovnik kleči ob molitvenem pultu z odloženim brevirjem in biretom, v desnici drži križ, levico pa ima baročno lahkotno položeno na prsi, s čimer je psihološko poudarjena njegova zamaknjena odsotnost.Prepoznamo ga po uveljavljenih atributih, najprej po krzneni almutiji oz. moceti, znaku pripadnosti škofijskim kornim duhovnikom oz. kanonikom. Kot pripadnika stolnega kapitlja ga označuje še zlat križec, obešen na modrikastem traku. Služba škofovega namestnika – Janez Nepomuk je namreč v prisilni odsotnosti praškega nadškofa Jana iz Jenštejna opravljal njegove naloge – je naglašena še s tremi ključi, ki mu jih ponuja angel. Zaradi spovedne molčečnosti, saj nasilnemu kralju Vaclavu IV. ni hotel izdati kraljičine izpovedi, kakor trdi že srednjeveška legenda, so ga leta 1393 mučili in s praškega mostu vrgli v Vltavo. Na to svetnikovo odliko opozarja angel s kazalcem na ustih. Napomuk ima nad glavo naslikan prav rahel krožni nimb, čeprav so ga navadno slikali s peterimi zvezdicami, ki naj bi po legendi ljudem pokazale, kje leži naplavljeno svetnikovo truplo. V resnici pa zvezdice simbolizirajo njegovo spovedno molčečnost, zaradi katere je bil usmrčen: latinska beseda iz petih črk »taqui«  namreč pomeni »molčal sem«. Pogosto mu je dodana tudi palmova veja kot univerzalni krščanski simbol mučeništva.

Janeza iz Nepomuka (s pravim priimkom Wölflin) so sprva častili le v čeških deželah, leta 1729 pa je bilo njegovo češčenje razglašeno za ves katoliški svet s praznikom na dan 16. maja. Njegovo duhovniško vlogo so zlasti poudarjali jezuiti in ga v protireformacijskem boju uvrstili med svoje zavetnike, čeprav je umrl davno pred njihovo ustanovitvijo (1534). Njegovi posmrtni ostanki so položeni v razkošno srebrno rakev, ki je predmet osrednjega zanimanja v praški katedrali sv. Vida. Pomemben delež pri njegovi razglasitvi za svetnika je imel nekdanji ljubljanski škof Goričan Ferdinand grof Kuenburg, ki je bil pozneje, od leta 1711 do svoje smrti 1731, praški nadškof. Sv. Janez Nepomuk velja za zavetnika duhovnikov, spovedne molčečnosti in proti obrekovanjem. Njegove kipe so postavljali na mostove v priprošnji za varstvo na splošno in posebej še pred povodnjimi kot tudi pred nesrečami z utopitvijo.

Avtor
Ferdinand Šerbelj

2. november – 6. december 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana