Strokovno izobraževanje za učitelje in profesorje

V predavanju bo predstavljeno konstruktivistično učenje ter načini njegovega udejanjanja pri doživljanju in spoznavanju umetnin. Tako v šoli kot v muzejih lahko namesto transmisijskega modela (kar učenec pasivno prejme) uporabimo konstruktivistični model (kar učenec aktivno zgradi), pri čemer si pomagamo z vprašanji. Ta morajo biti prilagojena starostni stopnji učencev, saj le tako lahko spodbudijo socialno interakcijo, ki skozi razpravo, interpretacijo in argumentacijo vodi do razumevanja. Na konkretnih umetninah bo predstavljenih nekaj vprašanj ter teoretičnih okvirov, iz katerih lahko izvirajo. 

Pomembni izhodišči za pouk likovne umetnosti, brez katerih si ne moremo več zamisliti tudi posega v prostor, sta skrb za trajnostni razvoj in za kulturno dediščino.
Trajnostni razvoj je vzorec rabe virov, katerega namen je zadovoljiti človekove potrebe in ohraniti okolje, da bodo te potrebe lahko zadovoljene ne samo za sedanje, ampak tudi za prihodnje generacije. Za človeka pomeni možnost dolgoročnega vzdrževanja dobrega počutja, kar pa je odvisno od dobrega počutja naravnega sveta in odgovorne rabe naravnih virov. To zahteva uskladitev okoljskih, družbenih in ekonomskih zahtev - »treh stebrov« trajnosti, ki se med seboj ne izključujejo, ampak jih je treba medsebojno krepiti. Okolje je kombinacija narave in kulture, ki vključuje multidisciplinarne zmogljivosti in pojmuje kulturno raznolikost kot ključni element nove strategije trajnostnega razvoja.
Pri likovni umetnosti načrtujemo naloge, ki se navezujejo na pojem trajnostni razvoj in varovanje dediščine znotraj različnih oblikovalnih področij. Prispevek predstavlja različne primere obravnave tematike s primernimi likovnimi nalogami.