14. 7. 2023
Manga v Narodni galeriji
V Narodni galeriji tečaj risanja mange že več let uspešno
privablja mlade od 12. leta naprej. Na petih srečanjih se tečajniki spoznajo z
osnovami risanja obrazov, teles, krajin, živali ali fantazijskih bitij.
Sprehodijo se tudi po stalni zbirki, ki jim služi kot vir naviha.
Poleg tečajev organiziramo tudi počitniške delavnice in
sobotna srečanja, na katerih se ob risanju mange udeleženci spoznajo z japonsko
kulturo in njeno simboliko.
Termini počitniških manga delavnic
- 1. termin: 26. - 30. junij 2023, od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00
|
- 2. termin: 3. - 7. julij 2023, od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00
|
- 3. termin: 21. - 25. avgust 2023, od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00
|
- 4. termin: 28. - 31. avgust 2023, od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 15.00
|
Uvrstitev v ožji izbor za nagrado otrokom prijaznemu muzeju Otroci v muzejih
Z velikim veseljem sporočamo, da se je program Narodne
galerije Mularijo v galerijo uvrstil med šest evropskih muzejev, ki se
potegujejo za nagrado otrokom prijaznemu muzeju imenovano Otroci v muzejih.
Nagrado podeljujeta Evropska muzejska akademija in Mednarodno združenje otrok v
muzejih Hands On! za izvirnost in odličnost približevanja kulturne dediščine
otrokom.
Likovni natečaj Moj manga stil
Likovni natečaj Moj manga stil, ki sta ga organizirala revija PIL in Narodna galerija, je zaključen! Prejeli smo veliko izjemnih del iz vse Slovenije in veseli smo, da so se poleg posameznikov odzvale tudi šole. Strokovna komisija je imela zahtevno nalogo. Marsikatero delo je izstopalo po zanimivi likovni rešitvi oziroma kompoziciji, druga dela po motiviki, tretja po izpiljeni tehniki, kakšno pa po izredni dovršenosti izdelka glede na avtorjevo starost.
Po tehtnem premisleku se je komisija odločila za izbor petih enakovrednih zmagovalnih del, v katerih je prepoznala samosvoj, avtorski izraz znotraj stila mange. Nagrajena dela poleg tega odlikuje pripovednost, likovna domišljija in tehnična dovršenost.
V likovnem natečaju Moj manga stil so bili najboljši: Anja Bukšek, Lea Mehle, Ronja Slemenik, Nija Šošteršič in Tjaša Tory. Avtorjem iskreno čestitamo!
Poleg petih zmagovalnih del je žirija izbrala tudi dela, ki so se uvrstila med najboljših deset in dela, ki so se uvrstila v širši izbor.
- 6.–10. mesto si delijo: Eva Hudej, Nika Jelenc, Neja Knez Kodrič, Valerija Škrinjar in Maša Teršar.
|
- V širši izbor so se uvrstila dela naslednjih avtorjev: Karolina Blagojević, Tosja Burkeljca Širec, Lana Zoja Čuden, Hana Čuš, Katarina Frlec, Gaja Gorjup, Nadja Jaušovec, Hana Majcen, Julijen Mekuč, Ema Meze Ivanić, Julija Najdovski, Madeleine Marie Petrovič Duret, Ema Ruff Marušič, Liel Sagir, Asia Saraswaty Djalil, Maša Teršar, Paula Vidal Černe.
|
Dela vseh omenjenih avtorjev bodo na ogled na razstavi v Narodni galeriji. V soboto, 17. junija bo ob 19.00 potekala otvoritev razstave in podelitev nagrad nagrajencem manga likovnega natečaja Moj manga stil.
-

Anja Bukšek
-

Lea Mehle
-

Ronja Slemenik
-

Nija Šošteršič
-

Tjaša Tory
PIL
Od junija 2022 Narodna galerija v sodelovanju z revijo za najstnike PIL pripravlja redno rubriko o mangi, ki je med mladimi sprožila izjemen odziv. V vsaki
številki so predstavljeni nasveti za risanje, zanimivosti o mangi in dela naših
tečajnikov. V Pilu najdete tudi informacije o prihajajočih tečajih in
delavnicah v Narodni galeriji.
-

junij 2022
-

julij in avgust 2022
-

september 2022
-

oktober 2022
-

november 2022
-

december 2022
-

januar 2023
-

februar 2023
-

marec 2023
Vizija
Naša vizija za domačo javnost je
postati središče različnih identitet, ki nagovarja vse generacije in ljudi. Zadnjih
nekaj let je Oddelek za izobraževanje in animacijo skrbel za večjo dostopnost
ne le ranljivim skupinam obiskovalcem temveč tudi mladim, ki so takrat
predstavljali manj kot 10 % naših obiskovalcev. Velika večina mladih je v
galerijo prišla v okviru šolskih skupin in le nekateri bi se k nam vrnili v
svojem prostem času, saj se jim je galerija zdela preveč stroga in
tradicionalna. Da bi spremenili njihov pogled na galerijo in jih spodbudili, da
bi več časa preživeli v naši ustanovi, smo potrebovali programsko strategijo,
ki bi jim ponudila zanimive aktivnosti, s katerimi bi pritegnili njihovo
pozornost. K temu izzivu smo pristopili kot vodilni partner projekta
Ustvarjalna Evropa z delavnico PrisluhniMi (HearMe), ki je namenjena predvsem
najstnikom. Z večerom brezplačnega risanja v galeriji smo začeli prirejati javne
dogodki za mlade. Odprli smo razstavne prostore in priskrbeli ves ustvarjalni
material, da so ljudje lahko risali pred umetninami. Odziv je bil izjemen,
mladi so udobno sedeli in risali ali pa so se med seboj samo pogovarjali. Naša
želja je promovirati in vzpodbujati kreativnost na vseh družbenih področjih.
Izjemno pomembno pa je, da je galerija v stiku s sočasnimi potrebami in
zahtevami mladih: njihovimi hobiji, zanimanji in želji po druženju z vrstniki.
Z omogočanjem priložnosti za druženje in sodelovanje v pomenljivih in
kreativnih aktivnostih muzeji odgovarjajo na nujne potrebe mladih in jih hkrati
seznanjajo s kulturno dediščino na svež, moderen in interaktiven način.
Inovacija
Mladi od 12. leta dalje so večinoma premalo zastopani v
muzejih. Poleg tega mladi zaradi nenehnega razvoja in širjenja digitalnega
sveta izgubljajo svoje fine motorične sposobnosti in umetniško domišljijo. Kot odgovor
na to problematiko oživljamo tradicionalne analogne metode, ki izginjajo iz šolskega
kurikuluma. Na ta način spodbujamo predvsem ustvarjalnost, samoizražanje in
druženje z vrstniki. Ker smo potrebovali most med sodobnimi trendi in starimi
umetninami iz naše stalne zbirke, smo se odločili, da se bomo mladim približali
s pomočjo risanja japonskih stripov oz. mange, ki je med mladostniki trenutno
zelo priljubljena, saj se slog mange širi tudi na animirane filme in video
igre.
Začeli smo s kratkimi manga
delavnicami. Risarske delavnice so pritegnile mnoge, zato smo jih nadgradili z
mesečnimi tečaji risanja mange, ki so se tematsko navezovali na želje mladih. Dober
in dolgotrajen odziv je omogočil, da smo v tečaje lahko vključili tudi dela iz
naše stalne zbirke: od 500 let starega zmaja, tako naslikanega kot izrezljanega
in vse do impresionističnih umetnin. Naša stalna zbirka je služila kot navdih za
njihova dela. Ker je veliko najstnikov, zlasti po dolgo trajajoči epidemiji, na
galerijskih delavnicah stkalo prijateljske vezi, smo organizirali tudi poletne
počitniške delavnice, ki so bile pred tem namenjene le mlajšim otrokom. Mladi imajo
med počitnicami veliko časa, zato delavnice trajajo pet ur. Priskrbimo jim tudi
kosilo in omogočimo nekaj prostega časa v bližnjem parku. Od samega začetka so
bile poletne počitniške delavnice dobro obiskane, vse skupine so bile polno
zasedene, kar pomeni približno 20 udeležencev na dan. Nato smo delavnice začeli
uvajati skozi celo leto v času šolskih počitnic.
Otroci imajo izjemno močno
potrebo po druženju in so zato sami predlagali še več dejavnosti: ob koncih
tedna smo organizirali risarsko-filmske dogodke, na katerih so mladi ob
gledanju animiranih japonskih filmov risali najljubše like ali filmske prizore.
Na podlagi del, razstavljenih na občasni razstavi, smo izvajali tudi delavnice
karikatur. Po ogledu razstave so se otroci naučili oblikovati in narisati
lastno karikaturo, s čimer smo jih spodbudili, da so sami sebe videli v
pozitivni luči. Da bi odgovorili na družbene potrebe mladih, smo jih povabili,
da na dogodke brezplačno pripeljejo svoje prijatelje. Presenetljivo veliko jih
je prišlo samih. Zaupali so nam, da nimajo dobrih prijateljev, da pa so v naši
galeriji spoznali vrstnike z enakimi interesi. To je bila za nas potrditev, da
smo na pravi poti in jim v njihovih najbolj občutljivih in ranljivih letih omogočamo
zdrav družbeni razvoj.
Kvaliteta učenja
Od samega začetka smo sledili dvema glavnima ciljema, ki smo
si jih postavili kot ustanova:
- biti družbeno inkluzivni in zadovoljiti potrebe
mladih po druženju in spoznavanju somišljenikov v prijaznem, spodbudnem in
sproščenem okolju,
- zagotoviti pomenljive dejavnosti za mlade
obiskovalce, s katerimi bi jih poučili o kulturni dediščini in hkrati
spodbudili domišljijo in ustvarjalne spretnosti.
|
Naš prvi cilj je bil privabiti
mlade v galerijo z obravnavo tem, ki so se jim zdele zanimive in japonska manga
umetnost se je izkazala za najboljši povezovalni člen med starimi mojstri in
sodobnimi umetniškimi trendi. Z našimi likovnimi pedagogi so se naučili novih
risarskih tehnik, izboljšali svoje znanje in posledično izrazili sami sebe na
višji ravni. Za delavnice in tečaje smo izbrali teme, ki so jih sami
predlagali: zmaji, pošasti, super junaki, magične živali, zlobneži, čarovniki
itd. Da bi navidezno drugačno in oddaljeno japonsko umetnost povezali s starimi
evropskimi mojstrovinami, smo v naši stalni zbirki iskali podobne like.
Stripovski super junaki imajo tako kot grški bogovi nadnaravne moči, vile in
čudežna bitja lahko razumemo kot angele in mitološka hibridna bitja, zmaj je
večen nasprotnik v svetega Jurija - ubijalca zmajev itd. Delavnice smo povezali
tudi z našim etnološkim kulturnim izročilom in tako smo na primer z
izdelovanjem manga mask ali kostumov tradicijo pustovanja prilagodili v manga
slogu. Za noč čarovnic pa so izrezovali manga buče. Upoštevali smo njihove specifične
želje, jih povprašali, katerih aktivnosti bi se radi udeležili, in program
prilagodili njihovim interesom. Za mlade je vsekakor najpomembnejše, da se
počutijo slišane in sprejete. Tako se veliko mladostnikov ne poglobi posebej v
risanje, pridejo pa na pogovor in druženje z vrstniki, poslušajo glasbo, ki
spremlja vse naše ure, medtem pa sprejmejo muzej likovne umetnosti kot kraj za
preživljanje prostega časa.
Mladi se v galeriji počutijo zelo
domače. Postajajo odlični poznavalci naših umetnin, ki jih opazujejo včasih
sami, včasih pa z našo pomočjo. Umetnine fotografirajo ali pa pred njimi delajo
sebke, ki jih potem objavijo na družbenih omrežjih, s čimer postanejo najboljši
galerijski ambasadorji.
Inkluzivnost in družbeni vpliv
Danes se mladi vsakodnevno soočajo
z osamljenostjo in samoto zaradi povečane uporabe razširjene resničnosti, video
iger in družbenih medijev; dejavnikov, ki jih povzroča svetovni tehnološki
napredek. Mladi izgubljajo stik z resničnostjo, iščejo povezave prek interneta
in v kibernetskem svetu, zato se pogosto srečujejo s socialno anksioznostjo,
depresijo in vedenjskimi težavami. Tudi ko so v isti sobi, mladi pogosto pišejo
sporočila in klepetajo prek svojih pametnih telefonov, namesto da bi govorili
iz oči v oči. Ne morejo se osebno spoprijateljiti ali vzdrževati pomenljivih
prijateljstev. Pandemija je položaj le poslabšala, celo prekinila je šolske
družbene stike, otroke je pustila, da so se srečevali in učili samo na
digitalnih platformah, kar je povzročilo velike stiske in posameznikom zadalo
hude psihološke posledice. Kot javni zavod se tega zelo dobro zavedamo, zato
smo kot prednostno nalogo postavili nove osebne povezave za mlade. Ko nam ni
bilo dovoljeno obiskovalcev povabiti v galerijo, smo seveda vse tečaje
organizirali prek digitalnih platform, a takoj, ko je bilo to mogoče in varno,
smo vse svoje dejavnosti preselili nazaj v galerijski prostor in otrokom
omogočili osebno doživetje umetniških del in druženje s sošolci. Da nam je
uspelo ustvariti sproščeno in odprto vzdušje, potrjuje dejstvo, da veliko mladih
prihaja na naša srečanja in dogodke, ker se želijo družiti s svojimi vrstniki
in se pri tem prijetno počutiti v našem okolju, in ne zaradi posebne umetniške
nadarjenosti ali želje po umetniškem napredovanju. Muzejski vzgojitelji motivirajo
in spodbujajo mlade ter se pozitivno odzivajo na edinstven učni profil vsakega
udeleženca, vključno s tistimi s posebnimi učnimi potrebami. Z individualnim
pristopom smo uspešno sodelovali z otroki z vedenjskimi motnjami in
slabovidnimi.
Za našo ustanovo in naše programe
za mladino je ključnega pomena, da tečajev ne obiskujejo le otroci iz lokalnega
okolja, temveč tudi mladi iz bolj oddaljenih regij, ki so kljub daljšim
potovalnim razdaljam navdušeni udeleženci naših programov.