Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
28. 2.–26. 3. 2006

Erich Mendelsohn. Dinamika in funkcija.

Uresničene vizije svetovljanskega arhitekta

Goethe-Institut Ljubljana, nemški kulturni institut v Sloveniji, je v sodelovanju z IFA - Institut für Auslandsbeziehungen (Inštitut za zunanje kulturne odnose) iz Stuttgarta pripravil pregledno razstavo del nemškega arhitekta Ericha Mendelsohna, ki bo na ogled v Narodni galeriji.

Erich Mendelsohn sodi med najpomembnejše nemške arhitekte 20. stoletja. Njegove zgradbe stojijo v Nemčiji, nekdanji Sovjetski zvezi, na Norveškem, v Angliji, Palestini in v Združenih državah Amerike. Že s prvimi zgradbami, Einsteinovim stolpom v Potsdamu, tovarno klobukov v Luckenwaldu in hišo Mosse v Berlinu, mu je uspel prodor na vrh avantgarde. Številna naročila za trgovske hiše in blagovnice, tovarne, zasebne hiše in prenove trgovin so sledile.

Razstava IFA prikazuje Mendelsohnovo obsežno življenjsko del – razčlenjeno po kronološko urejenih posameznih sklopih. Tako lahko spremljamo in primerjamo Mendelsohnov stilističen razvoj od najzgodnejše dobe do zadnjih let. Skice osnutkov, gradbeni načrti, sodobne fotografije in 22 maket ponazarjajo izbrana dela.

Biografija

Erich Mendelsohn je rojen leta 1887 v Allensteinu v Vzhodni Prusiji. V Berlinu in Münchnu študira arhitekturo, vzporedno tudi slikarstvo in grafiko. Poročen je bil z Luise Maas iz premožne judovske družine. Bil je vsestranski umetnik in se sprva še ni znal odločiti, kateri smeri naj posveti svoje življenje. Najprej je deloval kot arhitekt, scenograf, kostumograf, oblikovalec pohištva in dekorater, prijateljeval je z avantgardnimi umetniki iz kroga Der blaue Reiter. Z Arnoldom Schönbergom je razvil projekt ekspresionističnega gledališča.

Leta 1918 je odprl svoj lasten arhitekturni biro. Veliko je potoval po svetu, od Holandije, Palestine, Amerike, Sovjetske zveze, Grčije, Norveške, Švice, Anglije.

Leta 1933 je pred nacističnim režimom emigriral skupaj z družino v Anglijo, kasneje v Jeruzalem, nato v Ameriko, kjer je leta 1953 v San Franciscu umrl za rakom.

Na Mendelsohnovo pojmovanje arhitekture je zelo vplival Theodor Fischer, njegov učitelj na Tehniški visoki šoli v Münchnu. Ključ do njegovega urbanističnega nauka je bila vključitev novih zgradb v obstoječe urbanistične situacije in navezovanje na obstoječe stanje, materiale in proporce v načrtu. Mendelsohn je pravzaprav izdelal le zelo malo t.i. urbanističnih načrtov. Toda za vse njegove načrte zgradb je značilno intenzivno upoštevanje danih urbanističnih in krajinskih okoliščin, bistvena značilnost Mendelsohnove arhitekture. Izhodišče vseh njegovih razmišljanj so novi gradbeni materiali železo in predvsem železobeton ter njihove lastne konstruktivne in upodabljajoče možnosti. Svoje vizije strne kot skice. Navdihnjen z glasbo Johanna Sebastiana Bacha ali s stalno spreminjajočo se pokrajino litvanskih sipin nastajajo popolnoma nove arhitekturne oblike.

Med Mendelsohnove najznamenitejše zgradbe sodijo Einsteinov stolp v Potsdamu, spomenik Einsteinovi relativnostni teoriji, s katerim je Mendelsohn leta 1918 čez noč zaslovel, blagovnice, predvsem blagovnice Schocken v Stuttgartu in Chemnitzu (1926 in 1927), kompleks Woga (1925) na Kurfürstendammu v Berlinu, ki je predstavljal najpomembnejši realiziran urbanistični projekt weimarske republike. Sestavljajo ga kino, gledališče, ulica z lokali, stanovanjski bloki in hotel, ki je bil kasneje preoblikovan v stanovanja. Tovarne, kot sta tekstilna obrata v Wüstegiersdorfu (1923) in v Leningradu (1925), tovarna klobukov (1920), Anglo-palestinska banka v Jeruzalemu (1935), paviljon De-La-Warr (1934) v Bexhill-on-Sea v Sussexu, številne zasebne vile in knjižnica Schocken v Jeruzalemu (1934), bolnišnici v Haifi in San Franciscu, sinagoge v St. Louisu, Clevelandu, Michiganu, Minnesoti in zgradbe za razne znanstvene ustanove.

Mendelsohn je v letih 1911-1953 zgradil okrog petdeset zgradb v šestih državah in na kar treh celinah. Njihova usoda je tesno povezana s političnim in gospodarskim razvojem. Zgradbe v Nemčiji so bile v letih 1933-1945 še posebej ogrožene. 1938 so bile v kristalni noči uničene zgradbe judovske skupnosti v Königsbergu in Essnu, v drugi svetovni vojni v zavezniških zračnih napadih močno poškodovane trgovske hiše v mestnih središčih Berlina, Duisburga, Nürnberga in Stuttgarta. Te so po vojni odstranili ali jih v celoti drugače prenovili. Kljub temu pa lahko še vedno obiščemo vrsto Mendelsohnovih zgrab v Nemčiji in na Poljskem. V izvirni obliki so se ohranili Einsteinov stolp v Potsdamu, vse zasebne hiše in zgradba kovinarjev v Berlinu, trgovska hiša Petersdorff v Vroclavu in trgovska hiša Weichmann v Gliwicah. Močno ogrožena pa je zapušena tovarna klobukov v Luckenwalde.

Zgradbam na Norveškem, v Rusiji, Veliki Britaniji, Izraelu in v ZDA je bilo v vojni prizanešeno. Nekatere še danes služijo svojemu prvotnemu namenu in so ostale ohranjene z notranjo opremo in pohištvom: Cohen House v Londonu, Anglo-palestinska banka in knjižnica Schocken v Jeruzalemu, sinagoge v Ameriki (razen B`nai Amoona, St. Louis/MI, ki je danes kulturno središče), hiša Russell in bolnišnica Maimonides v San Franciscu. Medtem ko sta bila paviljon De-La-Warr v Bexhill-on-Sea in hiša Weizmann v Rehovothu pred kratkim restavrirana, pa je podoba tekstilne tovarne v Sankt Petersburgu, vile Schocken in klinike Hadassah v Jeruzalemu že močno okrnjena.

Mendelsohn je vse življenje rad načrtoval tudi notranjo opremo svojih hiš in s tem spojil prostor in njegovo vsebino v enoto. Njegovi vzorniki Joseph Maria Olbrich, Henry van de Velde in Frank Lloyd Wright so mu priskrbeli mojstrske primere tega enovitega arhitekturnega dojemanja.

Mendelsohnovi načrti kažejo v prvih letih njegovo bližino z umetnostjo: pohištvo in svetila v Einsteinovem stolpu in dvojni vili na Karolinger Platz odlikujejo kubistične oblike in trdne instalacije v prostoru. Njegove načrte ročno izdelajo kot unikate. Mendelsohn verjetno nikoli ni razmišljal o serijski izdelavi.

Za material uporablja visoko kakovostne vrste lesa, dragocene prevleke iz svile, pa tudi bron. S tem se temeljno razlikuje od mode takratnega časa, ki sledi prevladi Bauhausa in ima raje legirano jeklo, usnje, steklo in polirane naravne kamne.

Odgovorna oseba
Ursula Zeller, Institut für Auslandsbeziehungen e. V.

Zamisel, koncept in uresničitev razstave in besedil
Regina Stephan

Koordinacija in organizacija
Carola Bodenmüller

Oblikovanje razstave
Kristine Pfeiffer

Tehnična priprava
Peter Swoboda, Beate Rosalia Schmidt

Koordinacija razstave
Marja Lorenčak Narodna galerija in Goethe Institut Ljubljana

Postavitev razstave
Jani Bavčer, dr. Ita Heinze-Greenberg in tehnična ekipa Narodne galerije

Makete so delo Univerze v Stuttgartu, Instituta za upodabljanje in oblikovanje, Katedre I za upodabljanje arhitekture, arhitekturno oblikovanje in načrtovanje, Prof. Wolfgang Knoll.

Vodja delavnice maket
Martin Hechinger

Reprodukcije skic in izvirne fotografije so last Umetnostne knjižnice, Staatliche Museen zu Berlin - Preußischer Kulturbesitz: Dietmar Katz

28. 2.–26. 3. 2006
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana