Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
17. junij–29. avgust 2010

Félicien Rops

Eros – Tanatos

Razstavo 80 izbranih slik, grafik in risb belgijskega slikarja, grafika, ilustratorja in karikaturista Féliciena Ropsa (1833–1898) predstavljamo ob priložnosti belgijskega predsedovanja Svetu Evropske unije v letu 2010. Razdeljena je na posamezne vsebinske sklope: 

Mladostna leta
Leta 1851 Félicien Rops, star osemnajst let, zapusti mestece Namur, v katerem je preživel svoje otroštvo, in se preseli v belgijsko prestolnico Bruselj. Na bruseljski Université libre vpiše filozofijo, pripravljalna predavanja za študij prava. Zaradi bojevitega in uporniškega duha raje pohaja po študentskih krogih, kakor da bi se udeleževal predavanj. V teh združenjih Rops ustvari svoje prvo umetniško orožje. Z očetovo dediščino leta 1856 ustanovi časnik Uylenspiegel, »časopis za literarno in umetniško zabavo«. Časopis Uylenspiegel biča malomeščanski in provincialni Bruselj tistega časa. V vsaki številki sta objavljeni dve litografiji Féliciena Ropsa. Z njimi karikira umetniške osebnosti svojega časa in ustvarja serije s politično ali družbeno angažirano tematiko v slogu Honoréja Daumiera in Paula Gavarnija.

Politična angažiranost
Leta 1851 je po državnem udaru v Franciji prišel na oblast Louis Napoleon Bonaparte. Že naslednje leto je razglasil Drugo cesarstvo in kot cesar Napoleon III. vladal naslednjih dvajset let. Zaradi totalitarnega režima, ki ga je postavil, so nekateri intelektualci – republikanci – prebegnili v Belgijo. Belgija, mlada dežela, ki je neodvisnost dosegla šele leta 1830, se je zbala, da bi utegnil Napoleon pod vprašaj postaviti njihove skupne meje. Belgijski mladi intelektualci so se zato postavili proti vladajočemu političnemu francoskemu režimu.
Ropsove upodobitve tistega časa presegajo zabavni ton politične komedije. S svojo plastično močjo razkrivajo zatiranje svoboščin v umetniških delih.

Realizem
»Čisto preprosto in naivno skušam prenesti tisto, kar občutim z živci in vidim z očmi; v tem je vsa moja umetniška teorija,« piše Rops Fortunéju Calmelsu leta 1864.
Resničnost, ki nas obdaja, prenašati v podobe in pri tem ohranjati spontanost prvega vtisa – to  je Ropsov kredo. Vse od šestdesetih let 19. stoletja se Rops skuša odmakniti od karikature in ustvarjati preprosto in resnično umetnost, ki sledi realistični usmeritvi.

Srečanje s Charlesom Baudelairom
»Mislim, da je Baudelaire človek, ki si ga med vsemi ljudmi najbolj želim spoznati,« piše Rops založniku Augustu Poulet-Malassisu. Ko jeseni 1864 Charles Baudelaire zaradi bankrota in cenzure zbeži v Bruselj, končno spozna Féliciena Ropsa. To srečanje je temeljno za Ropsovo nadaljnje umetniško ustvarjanje. Hudič, ženska, smrt in mrtvaški motivi vstopijo v Ropsovo ikonografijo.

Modernost družbenega dna
Leta 1874 se Rops dokončno preseli v Pariz. Rad ima to kipeče mesto z živahnim nočnim utripom. V njem resda živi med mnogimi umetniki, vendar obenem spremlja tudi življenje družbenega dna, ki ga z užitkom prenaša na papir: prostitucijo, alkoholizem, beznice... Risbe pariških začetkov izražajo vso krutost resničnega življenja. »Pariz vas ujame v kremplje s tisočerih strani in človek nenadoma ne zmore več zapustiti tega hudičevskega mesta! In vendar, kako živčno in duhovno se živi tukaj!« zapiše.

K simbolizmu in alegoriji
V iztekajočem se dekadentnem 19. stoletju je bila podoba ženske predvsem podoba manipulatorke in prinašalke nesreče. Rops je izhajal iz prostora, tipičnega za 19. stoletje: iz budoarja. S tem ko je žensko umestil v to zgodovinsko in obenem univerzalno okolje, je univerzalna postala tudi njegova govorica; Rops je obravnaval vznemirljivo podobo ženske premoči nad moškim v stoletju, v katerem so se rojevale znanstvene teorije, ki so skušale dokazati manipulatorsko naravo žensk.

Potovanja
Za Ropsa so potovanja življenjskega pomena. Za počitnikovanje nenehno išče kraje, ki ga navdihujejo, ali pa odhaja v tuje dežele in na druge kontinente, kjer si želi odkrivati drugačno resničnost. »Za prikazovanje strasti našega časa moramo iznajti nove glagole; za ubesedovanje, za to, da se dotaknemo duš današnjih ljudi in jih razkrijemo njim samim, potrebujemo besede, ki jih še nismo uporabili, in ne besed, katerih sočnost in krepost sta ostali na ustnicah naših prednikov! In zato moram v nekih določenih trenutkih in v nekih določenih obdobjih oditi, kakor škrjanci, ki se v času svoje selitve z glavo zaženejo v rešetke kletke; tako tudi jaz želim oditi iz tega groznega in vse preveč neogibnega Pariza. Oditi moram daleč, zelo daleč stran, z naključno izbranim parnikom ...«

Literarni projekti
»Mislim in pri tem vztrajam, da je tiskanje bodisi grafičnih listov bodisi ilustriranih knjig najboljši način za uveljavljanje mladih umetnikov in najboljši način, kako priti do denarja,« zapiše Rops. Zelo hitro postane najbolje plačani ilustrator v Parizu. Ne zadovolji ga zgolj ilustracija besedila, njegove naslovnice so tako umetniške stvaritve kakor poizkusi lastne interpretacije besedila. Včasih se dozdeva, da je umetniku malo mar za vsebino besedila in da prepušča svobodo ustvarjalnemu duhu, ki iz knjige izvabi neki drug pogled. Drugič spet se zdi, da si prizadeva zbrati kar največje možno število simbolov, da bi z njimi napravil sintezo besedila in tako bralcu že na prvi pogled omogočil njegovo razumevanje. Enako dobro ilustrira za naturaliste, simboliste ali dekadentne umetnike.

Od alegorije do satanizma
Okoli leta 1878 se v Ropsovi karieri zgodi preobrat. Preneha se obračati k življenju najnižjih slojev in se obrne k simbolu zla, ki ga predstavlja ženska. Njegovo delo na tej točki doseže močnejšo simbolično razsežnost.
Ženska, golota in seksualnost v Ropsovem delu zavzamejo pomembno mesto. Rops ne skriva, da ljubi ženski spol in da z umetnostjo skuša pretresti prepričanja svojih sodobnikov, ki se mu zdijo preveč malomeščanski in puritanski.
Druga oblika erotizma je erotizem, ki se dotika odnosa med žensko in hudičem. Celotno 19. stoletje zaznamuje fenomen »satanizma«. Dotakne se umetnosti, literature, glasbe. Zdi se, da strah in fascinacija nad satanom zaznamujeta tudi vse socialne sloje. Félicien Rops se koplje v tem čudaškem vzdušju, ki ga oblikujeta strah in fascinacija nad Vélikim zlom.

Skupni projekt Wallonie-Bruxelles International, Province de Namur, Musée Félicien Rops in Narodne galerije sodi v sklop Sporazuma o sodelovanju med Wallonie-Bruxelles International in Republiko Slovenijo.

Avtorica razstave
Véronique Carpiaux, Musée Félicien Rops, Province de Namur 

Kustosi razstave
Véronique Carpiaux, Valérie Minten, Musée Félicien Rops, Province de Namur;
Mateja Breščak, Andrej Smrekar, Narodna galerija

Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak

Umetnine so posodili
Musée Félicien Rops, Namur; Galerie Derom; zasebna zbirka, Luksemburg ; Zbirka APBdM ; Zbirka DBdM ; Zbirka PBdM

Razstavo so omogočili
Narodna galerija; Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije; Wallonie-Bruxelles International; Musée Félicien Rops ; Province de Namur

17. junij–29. avgust 2010
Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana