Kako doživeti likovno umetnost, če je ne vidiš? Kako
razumeti, kaj je upodobljeno na sliki, če se umetnin ne smeš dotakniti, opisi
pa so namenjeni predvsem videčim obiskovalcem? Prav ti vprašanji sta bili
izhodišče za razstavo.
Čeprav nas likovna umetnost nagovarja z vizualnimi podobami,
jo je mogoče doživljati tudi drugače. Slepi in slabovidni obiskovalci svet
spoznavajo z vključevanjem drugih čutov ter so pogosto posebej občutljivi za
oblike, teksture, vonjave, zvočnost in materialnost predmetov.
Na razstavi predstavljamo dvanajst umetnin iz zbirke Narodne
galerije. Spremljajo jih zvočni opisi, ki podrobno predstavijo upodobitve,
tipne replike oziroma interpretacije umetnin, in izbrani detajli slik, izdelani
s pomočjo 3D tiska. Na ogled je tudi tipna slika Luiza Pesjak, ki je že vrsto
let del stalne zbirke Narodne galerije, ter maketa Prešernovega spomenika. Najmlajši
obiskovalci pa lahko spoznajo galerijskega škrata Gala ob listanju tipne
slikanice.
Da bi začutili, kako svet okoli sebe doživljajo slepi in
slabovidni, vse obiskovalce vabimo, da razstavljene predmete najprej z zaprtimi
očmi otipate in razmislite, kaj predstavljajo. Želimo si namreč, da bi z
razstavo približali likovna dela vsem – ne samo obiskovalcem s senzornimi
oviranostmi, temveč tudi vsem tistim, ki bi želeli bolje razumeti senzorne različnosti
med ljudmi.
Prevodi vidnega in nevidnega
Umetniška dela niso le podobe, temveč nosilci idej, občutij,
razmišljanj in zgodb. Umetniki z njimi prevajajo svoje doživljanje sveta v umetnine,
ki jih nato vsak obiskovalec razume in doživlja na svoj način. Umetniško delo
lahko doživljamo z različnimi čuti, ta izkustva pa omogočajo različne
interpretacije ter bogatijo naše razumevanje umetnosti in ustvarjalnega
procesa.
Likovne interpretacije na razstavi odpirajo nove poti do
spoznavanja umetnosti. Tako lahko slepi in slabovidni obiskovalci izkusijo
likovno ustvarjalnost s taktilnim raziskovanjem površinskih struktur.
Sodobne 3D tehnologije pomembno prispevajo k razvoju
inkluzivnih pristopov v muzejskem in galerijskem prostoru. Postajajo vse bolj
dostopne ter omogočajo institucijam, da razvijajo programe in vsebine,
prilagojene različnim skupinam obiskovalcev. Seveda pa te tehnologije ne
služijo zgolj reprodukciji, temveč tudi interpretaciji – ustvarjalci tipnih
prilagoditev z natančnim opazovanjem izvirnega dela izbirajo, poudarjajo in izpostavljajo
posamezne elemente umetniškega dela.
Ustvarjalci taktilnih del izvirna dela podrobno preučijo,
izberejo ključne motive, se odločajo o merilu, teksturi in materialu ter jih
preoblikujejo v tipno berljive oblike.
Razstava združuje reliefne upodobitve in tridimenzionalne
modele, ki izbrana umetniška dela predstavljajo na posodobljen način. V procesu
nastajanja smo se poglobili v umetniška dela, raziskovali njihovo vsebino in
formo ter iskali tiste elemente, ki bi lahko preko dotika posredovali obiskovalcu
ključne informacije originalnih umetnin. Pri tem smo izpostavili figure,
predmete, prostorske odnose in ritme kompozicije ter jih preoblikovali v reliefne
odtise 3D tiskalnikov. Tako smo iz slik izluščili lovca in sejalca ter ju
poustvarili v prostostoječi mali plastiki. Obiskovalci lahko posebej otipajo
kolednikovo pokrivalo (krono) in zvezdo repatico ter stol iz skromne izbe na
sliki Pred lovom. Na tihožitju vaze s cvetjem smo izbrali narciso, iris
in cesarski tulipan ter jih predstavili v obliki reliefnega herbarija.
Gasparijev motiv tradicionalne narodne noše pa nas je navdihnil za izdelavo
kolesarske čelade v obliki avbe.
Del produkcije na razstavi je
nastal v sklopu Poletne šole z naslovom Interpretacija umetniškega dela s
pomočjo 3D tehnologij pod mentorstvom doc. Borisa Beja, asist. dr. Mateja
Pivarja in strokovnega sodelavca Jona Brceta. Poletna šola je potekala na
Naravoslovnotehniški fakulteti UL, Katedri za informacijsko in grafično
tehnologijo med 1. in 10. junijem 2026.
Avtorici razstave
Nataša Braunsberger, Tjaša Debeljak Duranović
Sodelujoči avtorji tipnih reprodukcij
Eva Lap, Žiga Ceglar, Jan Češnjevar, Jure Jelenc, Naja
Ražem, Tis Loris Lavrič, Jure Klokočovnik
Mentorji
prof. dr. Deja Muck, doc. Maja Gspan Vavpetič, doc. Boris
Beja, asist. dr. Matej Pivar, strokovni sodelavec Jon Brce
Koprodukcija
Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,
Plastika Trček, HUD sklad Univerze v Ljubljani