Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave
Projekt | Od novembra 2020 dalje

Galerijska čuječnost

Umirite misli ob opazovanju galerijskih umetnin

V času globalnega spoprijemanja z epidemijo v obliki različnih ukrepov, se vsak po svoje odzivamo na zunanje spremembe, hkrati pa skušamo mirno prebroditi trenutno negotovo etapo v lastnem življenju. Iščemo nove izzive, pridobivamo nova znanja, veščine ali pa opravimo inventuro, prevetrimo zunanje in notranje prostore in poiščemo skrite vire moči. Kakorkoli že delujemo, vsakič znova se izkaže, da se je dobro zavedati sedanjega trenutka. Tudi opazovanje umetnin je lahko dober način za upočasnitev življenjskega tempa, mentalno sprostitev, pa tudi za razvijanje usmerjene pozornosti. V Narodni galeriji bomo, po zgledu uglednih evropskih in ameriških galerij, ki že desetletja izvajajo programe čuječnosti, spodbujali obiskovalce, da ob umetniških delih urijo ostrino pozornosti in s tem obogatijo tudi svojo izkušnjo dojemanja umetnosti.

Kaj je čuječnost

Čuječnost je način, s katerim urimo sposobnost za usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek. Lahko jo razumemo kot namerno ustavljanje, brez presojanja. Čuječnost nam dopušča, da se povežemo s seboj in s svetom okrog sebe in tako v celoti izkusimo dogajanje. Čuječnost sestavlja usmerjanje naše pozornosti, bodisi na dih, fizične občutke v telesu ali enega od čutil.  S čuječnostjo krepimo našega notranjega opazovalca in se postopoma zavemo svojih miselnih procesov.

Čuječnost v galeriji

Čuječnost v galeriji lahko vadimo tako, da si namenimo čas za nevtralno ogledovanje umetniškega dela. Galerijska čuječnost je lahko izjemno koristno orodje za umiritev in umirjanje naših (pre)zasedenih misli.

V času zaprtja galerije

Na galerijski spletni strani in družbenih omrežjih bomo tedensko objavljali umetnine in namige za krepitev čuječnosti. Vabimo vas, da si vsak dan vzamete pet do deset minut za umiritev in usmerjeno opazovanje ene izbrane umetnine iz stalne zbirke.

Nekaj napotkov za izvajanje

Sprostite se. Udobno se namestite in si dovolite sprostitev medtem, ko opazujete sliko. Umirite in osredotočite svoj um na sliko. Dihajte z zavedanjem. Sproščeno dihajte, v običajnem ritmu in le opazujte dih med vdihom in izdihom. Razbremenite telo. Med opazovanjem slike bodite pozorni na občutenje telesa. Se kje zadržuje napetost? Preverite hrbet, ramena, vrat, čeljusti, oči. Zmehčajte, sprostite telo. Dopustite. Svojim mislim pustite, da prosto prihajajo in odhajajo. Ko vam um odtava, ga nežno ponovno usmerite na sliko. Sprejmite. Sprejmite okolico in z njo vse zvoke ali hrup, ki vas obdajajo. Dovolite jim, da so del vaše izkušnje opazovanja slike.

Med opazovanjem poskušajte misli usmeriti k sledečim vprašanjem: Kako se počutite ob ogledovanju slike? Kaj na sliki pritegne vašo pozornost? So to umetnikove poteze, barve, oblike, figure, predmeti? Je to kompozicija, svetloba, téma? Kakšna sta razpoloženje in vzdušje na sliki? Kaj mislite, zakaj je umetnik ustvaril sliko?

Umetnine

Prepustite se žarenju Jakopičevih barv

Rihard Jakopič, Kopalke, 1905 olje, platno, 105,5 x 74,5 cm
  • Rihard Jakopič, Kopalke (video)
    Rihard Jakopič, Kopalke (video)

Rihard Jakopič (Ljubljana, 1869–1943)
Kopalke, 1905
olje, platno, 105,5 x 74,5 cm

Rihard Jakopič, ki ga prištevamo med pionirje slovenskega impresionizma, je v našo umetnost uvedel nekaj novih motivov, med njimi tudi motiv kopalk. Kopalke je najverjetneje slikal še pred letom 1900 in jih večkrat ponavljal. Figure je, kot pravi, zasnoval bolj na pamet, s pomočjo fotografij ali akademijskih študij iz münchenskega obdobja. Jakopiča ni zanimala samo svetloba, ki prodira skozi drevesne krošnje in osvetljuje telesa, pač pa tudi toplota, energija sonca, ki prežarja rastlinje in poživlja telesa. V celotni seriji Jakopičevih Kopalk lahko začutimo prvinsko moč narave in življenjsko dinamiko teles. Vse to na sliki izražajo potencirani barvni kontrasti (tople barve sonca, teles in hladne barve rastlinja, vode) in suverene poteze čopiča.

Z Metzingerjevim sv. Avguštinom se spustite iz uma v srce

Valentin Metzinger, Sv. Avguštin, (ok. 1741), olje, platno, 102 x 102 cm
  • Valentin Metzinger, Sv. Avguštin (video)
    Valentin Metzinger, Sv. Avguštin (video)

Valentin Metzinger (Saint-Avold, 1699 − Ljubljana, 1759)
Sv. Avguštin, (ok. 1741)
olje, platno, 102 x 102 cm 


»Kakor raste ljubezen v vas, tako raste tudi lepota, kajti ljubezen je lepota duše.«
»Kdor ima ljubezen v srcu, ima vselej nekaj, kar lahko podari.«

Na sliki je predstavljen sv. Avguštin (354−430), mistik, teolog, filozof, izjemen govornik in pisec. Bil je največji cerkveni oče, škof in učitelj, ki pa je vendar prisegal na vrhovno moč srca - ljubezni in njegove misli so še danes neizčrpna zakladnica modrosti.  

Sv. Avguštin je upodobljen v trenutku Božje prisotnosti, ko je njegovo pisanje pretrgalo močno notranje vznemirjenje, ki ga je slikar predstavil s svetnikovim plamenečim srcem v desnici. Svetnikova obnemela usta in navzgor obrnjene oči sta le še dva zunanja pokazatelja intenzivne notranje izkušnje. Njegovi najbolj znani deli sta De Civitate Dei (O Božji državi) in Confessiones (Izpovedi)

Slika izvira iz kapele gradu Črni potok, ki jo je k nam priseljeni baročni slikar Valentin Metzinger okrasil s štirimi okroglimi podobami cerkvenih očetov in še z dvema ovalnima podobama sv. Janeza Nepomuka in Sv. družine.

Objemite nov dan z Avroro Giovannija Andrea Carloneja

Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (ok. 1678), olje, platno, 129 x 97,5 cm
  • Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (video)
    Giovanni Andrea Carlone, Avrora, Zarja, (video)
Giovanni Andrea Carlone (Genova, 1639–1697) 
Avrora, Zarja, (ok. 1678)
olje, platno, 129 x 97,5 cm

Svetlolasa, rahlo razgaljena mladenka, predstavljena v poletu navzgor in naprej, najverjetneje predstavlja alegorijo Avrore ali Zarje. Njena podoba se izvija iz temine noči in zdi se, da sama izžareva svetlobo, ko leti nad zemljo in nanjo trosi cvetje iz svojega naročja. Avrorin obraz je mladostno svež in namenja nam prikupen pogled. Spremlja jo puto s plamenico – Fosforos ali jutranja zvezda, ki ji pomaga pregnati temo in priklicati svetlobo. Desno spodaj se na obzorju nad pokrajino v mraku že razliva zlata luč, ki naznanja vrnitev sonca. 

Na sliki nas prevzame mojstrska igra svetlobe in senc ter sozvočje barvnih poudarkov s poživljajočimi rdečimi cvetlicami. Carlone je deloval v številnih italijanskih središčih in sprejemal vplive različnih baročnih mojstrov. Na sliki je izpostavil milino in mir na obeh obrazih, hkrati pa razgibal dogajanje s prirezanima figurama, dinamično diagonalno kompozicijo in s poudarjenimi kretnjami.
Koordinacija: Živa Rogelj
Besedila: Kristina Preininger
Posnetki: Luka Hribar, Sabina Rotter
Od novembra 2020 dalje
Narodna galerija
Puharjeva 9
1000 Ljubljana