Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
4. april–8. junij 2003

Giovanni Battista Piranesi

Jedkanice 1768 - 1778

Piranesi je danes znan po svojem fantastičnem grafičnem ciklusu I Carceri. To pot ga spoznamo kot rezca arheoloških predmetov antičnega Rima, ki se z manj zgovornim gradivom izkaže za enako domiselnega aranžerja kompozicij in animatorja detajlov. Čeprav je bil namen takšnih grafičnih map utilitaren - dokumentcijski in pedagoški, je arhitekt in sijajni grafik tudi v to nalogo vlil tisto domišljijo neznanega, nenavadnega, zaradi katere ga je André Breton uvrstil v surrealistični panteon predhodnikov nadrealizma.

Grafična albuma je Kršnjavi pridobil v drugi polovici 19.stoletja za potrebe umetno-obrtne šole v Zagrebu, ki je delila streho z muzejem. Malo zanimanja zanjo jo je ohranilo v izjemno dobrem stanju, s kakršnim se drugi znani primeri ne morejo meriti. Tudi med različnimi izdajami in redakcijami se zagrebška albuma odlikujeta po obsegu vključenega gradiva ene najzgodnejših izdaj.

Giovanni Battista Piranesi
(1720, Mojano - 1778, Rim)

Giovanni Battista Piranesi, arhitekt, grafik, arheolog in pisec teoretičnih razprav o umetnosti, v sodobni znanosti velja za enega največjih umetnikov v zgodovini jedkanice, njegovo mnogostransko delo pa je nekaj posebnega v evropski umetnostni zgodovini.

Grafično delo tega mojstra, ki je ustvarjal po načelih baroka in neoklasicizma, skoraj v celoti poveličuje dosežke rimske antike. Spremenilo je pogled 18. stoletja na antiko in močno vplivalo na oblike v arhitekturi in uporabni umetnosti.

Nenavadne vizije in interpretacije antike v grafičnih serijah arhitektonskih in dekorativnih fantazij, rimskih vedut, arheoloških in teoretično-polemičnih del, med katerimi izstopajo znamenite Antichita Romane (1756), priljubljene Vedute di Roma (174x-1778) in fascinantni Carceri (1750), nam razkrivajo virtuoznega grafika z bujno domišljijo ter izpopolnjeno in vedno novo tehniko, izvrstnega arheologa, izrednega poznavalca antike in kronista baročnega Rima.

V seriji jedkanic Vasi candelabri cippi sarcofagi tripodi lucerne ed ornamenti antichi (Rim, 1778) Piranesi posreduje svoj pogled na antični Rim z upodobitvami okrasnih predmetov rimske umetnostne obrti. Te jedkanice so nastale v zadnjem desetletju njegovega življenja kot rezultat intenzivnega zbiranja in restavriranja klasičnih starin in pozneje tudi trgovanja z njimi.

Skoraj polovica predmetov, upodobljenih na listih iz te serije, je iz Piranesijeve zbirke rimskih najdb, ki jih je restavriral in razstavil v svojem "muzeju" v palači Tomati. Na preostalih listih so prikazane starine v lasti britanskih zbirateljev in iz rimskih zbirk. Vaze, svečniki, nagrobniki, sarkofagi, žrtveniki, trinožniki, žare, oljenke, fragmenti arhitekturne dekoracije in številni drugi nenavadni predmeti večinoma niso upodobitve antičnih izvirnikov, ampak izmišljene tvorbe, sestavljene iz različnih drobcev in dopolnitev, ki so plod Piranesijeve domišljije.

Sestavni del teh jedkanic so podatki o lokaciji posameznih predmetov, lastnikih in kraju in okoliščinah najdbe, podrobni opisi, razlage in pripombe. S pozornim branjem jih lahko upoštevamo kot vir dodatnih informacij o duhu in okusu časa, Piranesijevih sodelavcev in strank, predstavnikov evropske aristokratske in intelektualne elite 18. stoletja, o njegovem duhovnem habitusu, kulturi, estetskih pogledih in osebnem razumevanju antike.

Z jedkanicami iz te serije z veličastnimi svečniki, velikanskimi vazami, frizi, žrtveniki, trinožniki in številnimi nenavadnimi okrasnimi predmeti je Piranesi razširil kompendij neoantičnih oblik, oblikovan v skicah za razkošne kamine in nenavadno pohištvo, objavljenih v seriji jedkanic Diverse maniere d'adornare i cammini (1769). Njegove domišljijske oblike so vplivale na oblikovanje predmetov umetnostne obrti in na estetiko opremljanja interierov v Evropi poznega 18. in začetka 19. stoletja.

Serija Vasi candelabri cippi sarcofagi tripodi lucerne ed ornamenti antichi je bila med prvimi predmeti, ki jih je Izidor Kršnjavi v imenu donatorja škofa Josipa Juraja Strossmayerja v Rimu že leta 1875 kupil za bodoči Muzej umetnosti in obrti v Zagrebu (ust. leta 1880). Gre za eno temeljnih zbirk, namenjenih za uresničitev Kršnjavijeve zamisli o vlogi novoustanovljenega Muzeja v učnem programu Obrtne šole.

Zagrebški izvod v dveh zvezkih folio formata vsebuje 110 listov (108 listov in 2 naslovnici): jedkanice nastale v letih 1768 do 1778 je podpisal Giovanni Battista Piranesi; 6 jedkanic pa je delo Francesca Piranesija iz obdobja 1779 do 1786.

Po dolgotrajnem ugotavljanju datuma nastanka Vasi candelabri cippi … so v MUO ugotovili, da gre za zgodnejši, manj znan izvod, ki še ni bil objavljen v strokovni literaturi.

Tisto, zaradi česar je zagrebški izvod Vasi candelabri cippi … edinstveno odkritje, pa sta doslej neznana odtisa prvega stanja. Zaradi razlik, ki so jih opazili na odtisih ob primerjavi z reprodukcijami teh tabel v katalogih del in izvodov te serije v Rimu in Firencah, je mogoče sklepati, da gre za za Piranesija značilne naknadne posege na dveh ploščah, nastalih pozneje, kot so bili odtisnjeni listi v zagrebškem izvodu. To tezo so potrdili v laboratoriju Calcografie dell'Instituto Nazionale per la Grafica v Rimu, kjer hranijo skoraj vse Piranesijeve matrice.

Nove ugotovitve ter izredna ohranjenost in svežina odtisov postavljajo zagrebški izvod tega izrednega Piranesijevega dela na vidno mesto njegovega opusa in uvrščajo Zagreb med pomembna mesta "topografije Piranesijevega dela".

Razstavljena dela

  • Vasi candelabri cippi sarcofagi tripodi lucerne ed ornamenti antichi disegn. ed inc. dal Cav. Gio. Batta Piranesi pubblicati l'anno MDCCLXXIIX
    Rim, 1778
    Razstavljeni izvod je odtisnjen v letih 1786 do 1790
  • Jedkanice
    110 listov folio formata (118 jedkanic Giovannija Battiste Piranesija; 6 jedkanic Francesca Piranisija)
    inv. št. 861 (Knjižnica Muzeja za umjetnost i obrt)

Katalog
Anđelka Galić, Vladimir Maleković

Koordinator projekta
Marja Lorenčak

Razstava pripravljena v sodelovanju z
Muzejem za umjetnost i obrt, Zagreb

4. april–8. junij 2003
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana