Vsestranski umetnik Hinko Smrekar je bil
samostojno in demokratično misleč ter družbeno angažiran človek, ki je bil zato
večkrat ovaden in tudi zaprt, leta 1942 pa ustreljen kot talec. Govoril je več
tujih jezikov, v katerih je podnaslavljal svoja dela, da bi bila širše
razumljiva, bogat, fantastičen in močan v izrazu pa ni sodil v nobeno tedanje
umetniško gibanje. Spremljal je domače in tuje družbenopolitične dogodke in bil
na tekočem tako o svetovnih procesih kot o lokalni črni kroniki. Vse, kar je
videl in občutil, kar ga je ganilo in pretreslo, pa je dobilo obliko v njegovih
risbah. Z izjemno preciznostjo je opozarjal na tisto, kar prepoznavamo kot
trajne napake človeškega značaja, zato so njegove podobe nadčasovne.
Občudovanja vredni so njegov pogum, odkritosrčnost in poštenost, s katerimi ni
dobil samo umetniške, ampak tudi zgodovinsko legitimacijo za upodabljanje svoje
dobe in njenih ljudi.
Zaradi preživetja je poprijel za
vsakršno delo – ilustriranje knjig za različno ciljno publiko, izdelovanje
častnih diplom, reklamnih oglasov, ex librisov, risanje karikatur in
družbenopolitičnih satir, risanje narodopisnih in pravljičnih motivov ter
prizorov iz ljudskega vraževerja in narodnih bajk. Bil je samouk, ki je tehniko
risanja tako izpopolnil, da njegova dela z množico oseb delujejo povsem
celovito v skladu s pravili anatomije, perspektive in kompozicije, gledalca pa
prav tako osupnejo s svojo neposrednostjo in iskrenostjo. Njegova posebnost je
bila perorisba ‒ lavirana, akvarelirana ali kombinirana s pasteli; grafike ‒
lesorezi, jedkanice, akvatinte ‒ ga uvrščajo med najboljše grafike te
dobe, v kasnejših letih se je lotil tudi slikanja v olju, okoli leta 1940 pa
tudi kiparjenja.
Razstava je zaradi
obsega avtorjevega opusa in občutljivosti gradiva razdeljena na dva dela
(večina umetnin je del na papirju, ki so po muzejskih standardih lahko
razstavljena le tri mesece).
1.
del: 8. 7. 2021 ‒ 3. 10. 2021
Razstava predstavlja obdobje med
letoma 1902 in 1917. V to obdobje sodijo ilustrirane dopisnice še iz časa študija in iz
časa društva Vesna, ilustracije za knjige Ivana Cankarja, pod čigar vplivom je Smrekar začel
razvijati oster kritični ton, ki ga je nato samostojno nadaljeval v
karikaturah. V teh letih je narisal več kot 50 lastnih karikatur in karikatur
sodobnikov, motive za slovanske igralne karte in slovanske tarok karte, risbe z narodopisnimi
motivi, vzetimi iz slovenskih narodnih pesmi, družbenopolitične satire in
karikature, ki večinoma obravnavajo odnos malomeščanske družbe do umetnosti in
umetnika, cikel razglednic Vojska v slikah, risbe večjih formatov
ter grafike s pravljičnimi motivi in s prizori iz ljudskega vraževerja in
narodnih bajk, risbe za zdravnika dr. Franca Derganca, risbe, ki jih je narisal
v času internacije v Scheiflingu, ter ilustracije za povest Martin
Krpan Frana Levstika, na katerih je skladno s pripovedjo
poustvaril ponosen in ironičen pogled kmečkega človeka na cesarski Dunaj.
2. del: 27. 10. 2021 ‒ 13. 2. 2022
Razstava predstavlja obdobje med
letoma 1918 in 1942. V teh letih je Smrekar v svojem silnem ustvarjalnem zanosu
prestopil iz ozkih slovenskih meja na občečloveško, svetovno področje. Očiten
je preobrat od umetnika, ki se je poln idealov in mladostne zagnanosti odpravil
v tujino, k umetniku, ki je z leti postajal čedalje bolj zagrenjen in videl vse
podobe okoli sebe spačene. Zato nas ne sme čuditi, da je postal v tolikšni meri
karikaturist in skoraj absoluten cinik kot vsi obupani, neverni idealisti.
Poleg številnih lastnih karikatur in
karikatur sodobnikov, ljubeznivih portretov matere, družbenopolitičnih satir
ter ilustracij za različne publikacije in knjige, pravljičnih prizorov s škrati
in vilami ter hudomušnih planinskih prizorov je ustvaril dva cikla, ki sta
pravi preroški viziji ‒ grafični cikel Sedem
naglavnih grehov in cikel risb Zrcalo
sveta,
na katerih je ostro obsodil družbo oz. njene posameznike, predvsem
njihovo moralo in neurejene, zmedene družbene razmere. Pretresljivim risbam psihičnih
bolnikov, skicam za razpis za poslikavo hodnika banske palače, slikam v olju in
kipom v žgani glini so sledile ilustracije za Andersenove pravljice. Na
prihajajoči nacizem je opozoril tudi na vrsti političnih karikatur s podobami Hitlerja,
Stalina in njegovih generalov, Churchilla, Roosevelta itd.
Avtorica razstave
Alenka Simončič
Sodelavci
Tina Buh, Mateja Krapež, Michel Mohor
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh
Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak
Umetnine so posodili
Festival Velenje ‒ Galerija Velenje
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Loški muzej Škofja Loka
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Narodna galerija
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Narodni muzej Slovenije
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenski gledališki inštitut
zasebni lastniki
Projekt so podprli