Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
7. januar–25. februar 2007

Jože Plečnik (1872–1957)

Arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju

Pred pol stoletja je umrl največji slovenski arhitekt Jože Plečnik. Od njegovega rojstva pa do naših dni je vodilni tok evropske arhitekture prešel več slogovnih smeri, ki so si sledile v približnem zaporedju od historicizma, secesije, novega klasicizma, ekspresionizma, funkcionalizma do postmoderne in se na koncu razlil v neki novi internacionalizem brez značilnih atributov nekdanjega funkcionalizma. Vse to je vplivalo, da je kritika Plečnikovo delo vedno ocenjevala skozi slogovna očala svojega časa in ni zmogla objektivne vrednostne sodbe.

Ob obletnici velja opozoriti še na nič manj pomembno duhovno razsežnost Plečnikove umetnosti, ki jo je morda mogoče postaviti ob bok samo še Prešernovim pesnitvam. V času, ko smo del svoje suverenosti prepustili skupnosti evropskih narodov, postaja kultura odločilen dejavnik naše narodne samozavesti.

Damjan Prelovšek

Življenjepis

1872: 23. januarja rojen v Ljubljani kot četrti otrok v mizarski družini Andreja in Helene Plečnik.
1878-1882: obiskuje ljudsko šolo v Ljubljani.
1885-1888: dela v očetovi delavnici in obiskuje obrtno šolo v Ljubljani.
1888-1892: z državno štipendijo obiskuje obrtno šolo v Gradcu in hkrati riše pri prof. Leopoldu Theyerju.
1892-1894: dela kot pohištveni risar v podjetju J. W. Müller na Dunaju.
1894: arhitekt Otto Wagner ga sprejme v svojo šolo, ko vidi nekaj njegovih risb. Zaradi nezadostnega tehničnega znanja prvo leto dela v učiteljevem ateljeju.
1895-1898: obiskuje Wagnerjevo šolo za arhitekturo na Dunajski likovni akademiji.
1897: skupaj s kiparjem O. Schimkowitzem izdela osnutek za Gutenbergov spomenik na Dunaju, zanj prejeta prva nagrada.
1898: za diplomsko nalogo urbanistične rešitve kopališča Schreveningen pri Haagu prejme Rimsko potovalno štipendijo.
1898: uredi razstavo Spodnjeavstrijskega umetnoobrtnega združenja na jubilejni razstavi v Pratru na Dunaju.
1898-1899: potuje po Italiji in na koncu za kratek čas obišče tudi Francijo.
1899-1900: po vrnitvi s potovanja nekaj mesecev dela v Wagnerjevem ateljeju na projektu dunajske mestne železnice.
1900-1911: samostojni arhitekt na Dunaju.
1904: za salon na svetovni razstavi v Saint Louisu v ZDA prejme zlato medaljo.
1911-1921: se odzove vabilu prijatelja Jana Kotěre in sprejme mesto učitelja dekorativne umetnosti na Umetnoobrtni šoli v Pragi; ves čas se posveča pedagoškemu delu.
1912-1913: profesorski zbor Dunajske akademije likovnih umetnosti ga trikrat zapored predlaga za Wagnerjevega naslednika, vendar prestolonaslednik Franc Ferdinand njegove profesure ne potrdi.
1921-1956: profesor na oddelku za arhitekturo na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani; ves čas ob pomoči direktorja Mestnega gradbenega urada M. Prelovška ureja Ljubljano.
1920: češkoslovaški predsednik T. G. Masaryk ga imenuje za arhitekta praškega gradu.
1920-1934: ob profesuri v Ljubljani preureja praški grad z okolico.
1957: 7. januarja umre na svojem domu v Ljubljani.

Avtor razstave in besedila
Damjan Prelovšek

Postavitev razstave
Eva Prelovšek

Organizacija razstave
Barbara Jaki, Marja Lorenčak, Eva Prelovšek, Jože Raspet

Fotografija
Damjan Prelovšek

Razstavo je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

7. januar–25. februar 2007
Razstava je podaljšana do 15. aprila 2007!
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana