Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
7. september–7. november 2010

Manuscripta

Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih

Na razstavi si lahko ogledate petintrideset iluminiranih rokopisov in fragmente treh rokopisov, ki jih je avtorica izbrala kot najlepše in najpomembnejše knjižno-slikarske spomenike iz rokopisne zbirke NUK. Razstavljeni rokopisi so nastajali od poznega 9. do zgodnjega 16. stoletja. Z njimi so zastopane številne evropske slikarske šole.

Predstavljeni so izbrani rokopisi, ki so po različnih redovnih povezavah, po plemiških zvezah ali pa po zaslugi zbirateljske vneme posameznih bibliofilov priromali k nam ali nastali na ozemlju današnje Slovenije. Razen romanskih rokopisov iz Stične in gotskih rokopisov iz Žičke kartuzije dela med seboj niso povezana in kažejo značilnosti različnih regionalnih evropskih šol oziroma mojstrov.

Romanski rokopisi iz Stične
Ti rokopisi so po številu najobsežnejša skupina rokopisov na razstavi. Čeprav v Stični ne moremo govoriti o obstoju samostanskega skriptorija – tu se torej ni razvila enotna in prepoznavna paleografska in slikarska govorica –, pa rokopise povezujejo nekatere skupne značilnosti. Predvsem že na prvi pogled delujejo barvno enovito. Stiški rokopisi napravijo vtis z značilnimi barvitimi vitičnimi inicialami, s pogosto vključenimi zoomorfnimi elementi in s prikazanimi portretnimi podobami rokopisnikov in cerkvenih dostojanstvenikov. Sijajni rokopisi, katerih nastanek je spodbudila agilnost opata Folknanda, so bili v Stični izdelani v razmeroma kratkem času, večinoma med leti od 1175 do 1181/1182. V njih lahko prepoznamo deset osebnih slikarskih slogov. Med znane mojstre se je zapisal Bernard, druge pa zasilno poimenujemo bodisi po literarnih avtorjih njihovih najimenitnejših del (Avguštinov, Gregorjev, Izidorjev mojster) bodisi po značilnem inicialnem okrasju (Mojster trobljastih listov, Mojster ozkodlanastih listov …).

Rokopisi iz Žičke kartuzije
Žička kartuzija je bila v poznem 14. stoletju med najbolj vplivnimi evropskimi samostani in intelektualnimi središči. Okoli leta 1400 se je tu izoblikoval poseben slog, ki ga opredeljujejo zapletene fleuronirane iniciale, izpisane s peresom in z raznobarvnimi tintami. Predstavljena sta Molitvenik (NUK, Ms 43) in Psalter (NUK, Ms 21) iz časa okoli leta 1423 in približno pol stoletja starejši rokopis (z besedilom, katerega avtor je mistik Henricus de Susa, NUK, Ms 27), ki je resda potoval iz jurkloštrske kartuzije v bistrsko, vendar je nedvomno nastal v Žički kartuziji. To tudi priča o tesnih povezavah in o medsebojni pomoči kartuzijanskih samostanov.

Francoski rokopisi in rokopisi s francoskim vplivom
Fleuronnirano okrasje je najprej nastopilo v francoskih rokopisih. Značilne oblike fleuronnéeja iz pariških oziroma staronizozemskih delavnic nam na razstavi prikazujejo trije biblični rokopisi, ki so nastali v 13. stoletju in so k nam najbrž prišli po redovnih (cistercijanskih in kartuzijanskih) povezavah. S francosko-mozanskim krogom zgodnjega 14. stoletja pa se povezuje nastanek bogato in duhovito slikarsko okrašenega rokopisa (NUK, Ms 33), ki vsebuje Monaldovo enciklopedijo kanoničnega prava.

Italijanski rokopisi
Vsebinsko raznolikost razkrivajo razstavljeni rokopisi, ki so nastali v italijanskih mestih. Najstarejši rokopis, novozavezni del Biblije (NUK, Ms 26)  je po sredini 12. stoletja nastal v severni Italiji in kaže v slikarskem vitičnem in zoomorfnem okrasju še značilne romanske elemente, poznane tudi iz normandijskega in angleškega okolja. Dobro stoletje mlajši je severnoitalijanski rokopis (NUK, Ms 4) s prepisom Papiasovega leksikona. Dva rokopisa s cerkvenopravnimi teksti s konca 14. stoletja se povezujeta s Firencami. Najmlajši italijanski rokopis – Beneško kroniko z grbovno knjigo beneških plemiških rodbin (NUK, Ms 159) – pa lahko po vodnem znaku datiramo že v drugo četrtino 16. stoletja.

Avstrijski in nemški rokopisi
Ena od najbolj utečenih poti, po kateri so stopali srednjeveški rokopisniki in po kateri so prihajali kodeksi, je potekala od osredja dežele Kranjske (Ljubljana, Kranj, Škofja Loka) prek južne Štajerske (Celje, Ptuj) do Dunaja in od tod dalje proti Pragi ali južni Nemčiji. Tako se gotski rokopisi slogovno in vsebinsko največkrat povezujejo z dogajanjem na Dunaju in v Pragi. Odlični rokopisi kažejo poteze avstrijskih iluminatorjev, kakor so bili Heinrich Aurhaym, Mojster Wolfgangovega misala iz Reina, Morandov mojster, Ulrich Schreier itd.
Ker se je pri nas ob spomenikih knjižnega slikarstva iz časa okoli leta 1400 ohranilo tudi več izjemno kakovostnih spomenikov drugih strok, ki imajo korenine v istem umetnostnem okolju in se torej oblikovno in ikonografsko povezujejo z rokopisnimi stvaritvami, smo na razstavo vključili tudi enega naših najkakovostnejših kipov, Lepo Madono iz stalne galerijske postavitve, delo ptujskogorske delavnice iz okoli leta 1410.

Glagolski in cirilski rokopisi
Ti rokopisi izvirajo iz zakladnic dveh pomembnih knjižnih zbirateljev: iz knjižnice barona Žiga Zoisa in iz knjižnice jezikoslovca Jerneja Kopitarja. Pet glagolskih rokopisov in evangeliar, zapisan v bosanski obliki cirilice, uvrščamo na konec 14. oziroma v prvo polovico 15. stoletja. Med najkvalitetnejše glagolske rokopise iz zgodnjega 15. stoletja sodi Ljubljanski misal (NUK, Ms 162), ki ga je s posebno pozornostjo prepisal in v dobršni meri tudi slikarsko okrasil mojster Bartol iz Krbave.

Fragmenti
Skrivnostni pričevalci danes – žal – izgubljenih srednjeveških kodeksov so posamezni fragmenti, ki so se nam ohranili kot spojni listi ali hrbtne okrepitve poznejših novoveških knjig. Najstarejši na razstavi so karolinški fragmenti Ermenrichovega epistolarja, po imenitnosti slikarskega okrasja izstopa češki svetopisemski fragment iz konca 14. stoletja, svojevrstno in večpomensko knjižno zgodbo pa skriva in hkrati odkriva kos pergamenta, na katerem je z rjavo tinto narisan galanten gospod s knjigo v rokah.

Zložljivi koledar
Posebnost na razstavi je zložljivi, praktični rabi namenjeni večni koledar. Vsebuje zbirko podatkov o svetnikih in praznikih in o astrološko-astronomskih menjavah. Koledarček je nastal leta 1415 v Utrechtu kot izdelek utečene delavnice, iz katere poznamo danes poleg ljubljanskega le še tri.

Ob začetku razstave bo v Narodni galeriji od 7. do 10. septembra 2010 potekal tudi 17. mednarodni simpozij Komiteja za latinsko paleografijo (Comité International de Paléographie Latine), ki ga vsebinsko organizira avtorica razstave, prof. ddr. Nataša Golob s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Spremljevalne pedagoške in andragoške dejavnosti

V razstavnem prostoru smo uredili Rokopisno raziskovalnico. Tu bodo mladi nadebudneži videli, kdo vse je sodeloval pri izdelavi srednjeveškega kodeksa in kaj so mojstri potrebovali pri svojem delu. Spoznali bodo, kaj je v srednjeveški knjigi iniciala, iluminacija, verso in recto stran in še mnogo zanimivosti ... Gal jim bo pripravil tudi kakšno knjižno uganko in predlogo za vitično inicialo, ki jo bodo lahko pobarvali.

Vse mlade vabimo, da sodelujejo v Nagradnem raziskovanju. Na razstavi poiščejo štiri rokopise, po katerih so napisani Ovidovi citati na steni raziskovalnice, prepišejo njihove naslove in list s svojim naslovom oddajo v skrinjico. Izmed uspešnih raziskovalcev bomo vsak teden izžrebali enega in mu podarili knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili vsak ponedeljek, v času trajanja razstave, na spletni strani Narodne galerije.

.: Nagradno raziskovanje (PDF) :.

Ne spreglejte tudi

.: Javna nedeljska vodstva in demonstracije posameznih segmentov izdelave srednjeveške knjige (PDF) :.
.: Kaligrafsko-iluminatorska delavnica (PDF) :.
.: Sobotne delavnice za otroke in družine (PDF) :.
.: Jesenske počitniške dejavnosti za otroke (PDF) :.
.: Delavnice za otroke ob Tednu otroka (PDF) :.
.: Četrtkova popoldanska predavanja ob razstavi (PDF) :.

Izobraževalni programi za učence in dijake

Za osnovnošolske in srednješolske skupine pripravljamo raznolike programe dejavnosti z delavnicami. Potrebna je predhodna najava po telefonu: 01/24 15 415 ali na dejavnosti@ng-slo.si.

Nosilci razstavnega projekta
Narodna galerija
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Narodna in univerzitetna knjižnica

Avtorica razstave in kataloga
Nataša Golob

Vodja projekta in urednica kataloga
Kristina Preininger

Postavitev razstave
Meta Hočevar

Oblikovanje tiskovin
Neva Štembergar

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva za razstavo
Jasna Malešič
Tina Buh

Umetnine za razstavo je posodila
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Projekt sta finančno omogočili
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo Republike Slovenije

7. september–7. november 2010
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana