Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
5. december 2019–28. januar 2020

Odstiranja, december 2019

Plečnikove jaslice za ljubljansko Lectarijo

Praznik Kristusovega rojstva – božič – predstavlja izhodišče in navdih za razvoj ljudske kulture z množico šeg in navad ter umetnostne ustvarjalnosti z literarnimi, likovnimi in glasbenimi deli. Med vsemi dosežki so najbolj značilne in nepogrešljive prav jaslice, ki so postale simbol božičnih praznikov ter religijski, kulturni, etnološki in umetnostni fenomen. Njihovo postavljanje ni zelo stara šega, saj so sprva božične dogodke upodabljali le likovni umetniki po cerkvah, šele kasneje se je razvilo postavljanje figuric na način »zamrznjenega gledališča«, kot ga je poimenoval naš največji strokovnjak za zgodovino jaslic in spremljevalec jasličarstva svoje dobe etnolog Niko Kuret. Na Slovenskem so prve jaslice v 17. stoletju postavili jezuiti pri sv. Jakobu v Ljubljani, postopoma se je njihovo postavljanje razširilo po cerkvah, šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje pa so se začele širiti tudi po domovih, sprva le meščanskih, nato tudi kmečkih. Značilno jaslično ikonografsko celoto sestavljajo skupina Svete družine v hlevu ali votlini z oslom in volom, pastirji z ovcami, trije kralji, angeli in zvezda repatica. Ob različnih serijsko reproduciranih jaslicah, med katerimi je mnogo kiča, so nastajale tudi kakovostne izvirne jaslične figurice izpod rok ljudskih podobarjev in likovnih umetnikov, ki so v 20. stoletju zasnovali tudi raznolike avtorske interpretacije jaslic. Med njimi so prav gotovo najbolj izstopajoče jaslice arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih je zasnoval za prodajalno Lectarija na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Lectarija je bila trgovina z medičarskimi in svečarskimi izdelki ter predmeti domače in umetne obrti, ki je nastala po naročilu Henriete in Roberta Freyerja, načrte za celostno notranjo opremo prodajalne pa je izdelal arhitekt Jože Plečnik (1872−1957). Obsegali so veliko spiralo iz medenine s podstavki za izdelke v izložbi, zastekljene lesene omare, središčno mizo iz kamna s tehtnico in lestencem nad njo ter medeninast svečnik. Lectarija je bila odprta leta 1939 in je bila zaradi edinstvenega ambienta v časopisih razglašena za najlepši lokal na Balkanu. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana in priključena podjetju Dom, v njej pa so še naprej prodajali izdelke domače in umetne obrti. Po osamosvojitvi in privatizaciji podjetja Dom se je prodajni program zbanaliziral in celovitost Plečnikovega ambienta je bila ogrožena. Zato sta dediča Agata Freyer Majaron in Rok Freyer po denacionalizaciji Plečnikovo opremo za Lectarijo podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju, kjer je reprezentirana kot muzejski eksponat v funkciji muzejske trgovine. 

Plečnik pa ni načrtoval samo notranje opreme Lectarije, temveč je na željo lastnikov, posebej je bil povezan s Henrieto Freyer, zasnoval tudi drobne okrasne predmete: jaslice, božična drevesca, svečnike, podstavke za pirhe, obtežilnike, okrasne zamaške, šatulje, hranilnike, ogledala in druge predmete iz lesa, medenine in kovanega železa. V desetletnem obdobju je po mojstrovih načrtih nastalo več kot sto tovrstnih izdelkov, ki so jih v  majhnih serijah izdelovali Plečnikovi sodelavci – mojstri umetne obrti. Posebej zanimive so simbolične jaslice, ki jih je Plečnik načrtoval v treh različicah, pri vseh pa gre za hlevček iz lesa, v katerega je položen kipec deteta Jezusa. Velike jaslice so arhitekturno zasnovane kot božični tempelj in zato kljub majhnim dimenzijam učinkujejo monumentalno, izdelane pa so bile samo v enem primerku za družino Freyer. Manjši različici jaslic sta zasnovani kot stiliziran jaslični hlevček in so ju prodajali v Lectariji. Kipec Jezusa je Plečnik umestil v orehovo lupino ter ga položil na klekljan prtiček, dodal pa je tudi svečnike in nosilce za drobne svečke, ki so osvetljevale jaslice. Ob tem je načrtoval tudi samostojne svečnike, od katerih sta dva v obliki božičnega drevesca, eden pa v obliki polkrožnega različno izrezbarjenega podstavka in z medeninastim okrasom z božično zvezdo. 

Plečnika poznamo po velikih urbanističnih in arhitekturnih projektih, manj pa je znan po drobnih okrasnih predmetih, s katerimi je v malem merilu dosegel velike realizacije. Njegove družinske jaslice so moderni oblikovalski izdelki, ki z dodatkom svečnikov zanimivo združujejo šego postavljanja jaslic in mlajšo šego postavljanja božičnega drevesca. S Plečnikovimi umetninami iz zapuščine družine Freyer in iz cerkva je scenarist in režiser Edi Majaron vizualiziral oddajo Plečnikovi svečniki… In na zemlji mir ljudem, ki je na posnetke božičnih pesmi v izvedbi zbora Consortium musicum leta 1990 nastala na Televiziji Slovenija. 
Ne spreglejte

Predstavitev dr. Andreja Dobleharja v četrtek, 5. decembra 2019, ob 18. uri v Avditoriju Narodne galerije. Vljudno vabljeni.

Predavanje Agate Freyer: Lectarija, v torek, 14. januarja 2020, ob 17. uri v Avditoriju Narodne galerije. Več preberite tukaj.

Posojilo
Agata Freyer Majaron

Avtor
Andrej Doblehar
5. december 2019–28. januar 2020
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana