Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave
Odstiranja | 3. 12. 2020 – 3. 2. 2021

Odstiranja, december 2020

Jaslice kiparke Lize Hribar

Dediščina jaslic povezuje verske in umetnostne prvine z etnološkimi šegami in navadami, sodobno jasličarstvo pa kaže veliko kreativnost pri izdelovanju in postavljanju jaslic. V zgodovini se je izoblikovala jaslična tipologija od tradicionalnih kmečkih jaslic v bogkovem kotu in meščanskih na predalniku do raznolikih sodobnih rešitev našega časa. Več slovenskih umetnikov se je v 20. stoletju lotilo ustvarjanja jaslic, med njimi pa je bila v času po drugi svetovni vojni izstopajoča akademska kiparka Liza Hribar, ki se je izoblikovala v eno redkih ter hkrati najproduktivnejših in najkakovostnejših ustvarjalk jaslic v patinirani ali barvni žgani glini. Ob tradicionalnih mnogofiguralnih kompletih je v jaslično umetnost vpeljala tudi izvirne nove oblikovne rešitve.

Liza Hribar je bila rojena leta 1913 v Celovcu v družini, ki jo je zaznamovala likovna umetnost, saj je bila njena mati Elza Obereigner – Kastl kiparka in še zlasti znana slikarka miniatur. Otroštvo in mladost je Liza preživela v Ljubljani, kjer se je likovno izobraževala na umetniški šoli društva Probuda, v letih 1931–1935 pa je študirala kiparstvo in diplomirala na Dunajski ženski akademiji (Wiener Frauen-Akademie). Po študijskih potovanjih po Evropi si je na domu v Prečni ulici v Ljubljani uredila atelje, svoja dela je razstavila tudi v Jakopičevem paviljonu. Ustvarjala je zlasti figuralno in portretno plastiko v glini, lesu in bronu, sodelovala pa je tudi pri pasarskih izdelkih arhitekta Jožeta Plečnika. Družina je bila povezana z znanimi kulturniki ljubljanske meščanske sredine, v tej družbi je tudi spoznala bodočega moža Zorana Hribarja – s poroko je opustila svoje dekliško ime Lizelot Obereigner in se predstavljala samo še kot Liza Hribar. Po drugi svetovni vojni sta bila zakonca Hribar obsojena na Nagodetovem procesu, kar je imelo za posledico tudi popolno umetniško izolacijo kiparke. Zato se je posvetila mali plastiki v žgani glini za ljubljansko trgovino Dom ter delu za cerkvene in zasebne naročnike. Občasno se je ukvarjala tudi s knjižno ilustracijo, med drugim je ilustrirala zbirko otroških pesmi prijateljice Lili Novy. Kiparka Liza Hribar je umrla leta 1996, leto zatem pa je podoba njenih Kroparskih jaslic na božični znamki obkrožila Slovenijo in svet.

Po vojni je Hribarjeva v sodelovanju z etnologi pripomogla k ustanovitvi podjetja za domačo in umetno obrt Dom v Ljubljani, kjer je kasneje tudi sama prodajala svoje izdelke. Ustvarjala je dekorativno malo plastiko v patinirani žgani glini (gumbi, broške, obeski, grbi mest, nebesna znamenja, putti – amorčki, držala za knjige, svečniki, stenske in namizne svetilke) ter steklene predmete (kozarci, vaze, vrči). Ob tem se je usmerila tudi v sakralno umetnost (jaslice, križevi poti, Križani, Marije z Jezusom, svetniki, angeli) v žgani glini, lesu in bronu ter opremila več cerkva in kapel. Prve cerkvene jaslice je na pobudo domačinov in znanega umetnega kovača Joža Bertonclja izdelala leta 1947 za Marijino podružnično cerkev v Kropi. Kasneje je naredila še vrsto velikih cerkvenih jaslic, ob njih pa tudi več manjših družinskih jaslic in razvila nov tip jaslic, kjer je kot celota v enem kosu upodobljen cel božični dogodek. Za jaslice je naredila tudi osnutke, ki so danes še prav posebej zanimivi, saj so v svoji nedokončanosti izrazito abstrahirani in ekspresivni. Nekatere svoje unikatne jaslice pa je umetnica tudi reproducirala in tako z odlitki omogočila, da so ljudje lahko kupili kakovostne jaslične figurice za okras domov.

Na razstavi predstavljene družinske jaslice Lize Hribar so iz zasebne zbirke in jih ob božiču postavljajo tudi v današnjem času. Sestavlja jih klasičen nabor figur, h kateremu je kiparka dodala še poenostavljeno arhitekturno kuliso betlehemskega hleva, s čimer je celostno razmišljala ne samo o posameznih figurah, ampak tudi o postavitvi celote. Umetnici so bile sicer bliže figure zgolj s patinirano površino žgane gline, a naročniki so imeli raje barvane jaslice, ki so se navezovale na bogato in živopisno slovensko jaslično tradicijo. V svojih kiparskih delih je Hribarjeva ohranjala realizem, a z moderno stilizacijo, posameznim figuram je vedno dala individualen karakter, v katerem je psihološki izraz miline povezala s trpkostjo. Po lastnih besedah je jaslice ustvarjala s srcem, vdanostjo in pobožnostjo, saj je bila mnenja, da morajo prinesti toplino v dom in družino. To pa tudi danes ostaja osrednje sporočilo božičnega praznovanja.

  • Jaslice kiparke Lize Hribar (video)
    Jaslice kiparke Lize Hribar (video)
Avtor
Andrej Doblehar
3. december 2020 – 3. februar 2021
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana