Odstiranja, februar 2019

Ob koncu srednjega veka se je razvil t. i. Pressbrokat (nem.), dekorativna tehnika z vtisnjenimi kositrnimi reliefi, ki je imitirala značilno barvo in taktilnost brokatnih tkanin. Tehnika je bila v večjem delu Evrope popularna okrog sto let, do srede 16. stoletja. Reliefe so izdelovali z vtiskovanjem različnih materialov v fino izrezljan kalup preko kositrne folije. Pobarvane ali pozlačene reliefe so nato pritrdili na leseno površino slik ali kipov. Tehniko so izpodrinile druge tehnike imitacije tkanin, npr. sgraffito, kjer so vzorec izpraskali iz barve, nanesene na pozlato.

S staranjem je v kositrnih reliefih prihajalo do značilnih, pogostih in obsežnih poškodb: ločevanja plasti, odstopanja in odpadanja delov z nosilca. So posledica raznolikih sestavnih materialov, ki se ob spremembah v okolju različno krčijo/širijo. Njihove vezivne lastnosti se s časom spreminjajo. Tudi zaradi nepoznavanja te pri nas izjemno redke tehnike je prihajalo do neustreznih obravnav tovrstnih površin.

Poznavanje značilnih materialov in tehnik ustvarjanja lahko pomaga pri določanju časa in prostora nastanka ali celo pri določanju avtorstva umetnin. Izredno pomembno je tudi pri konservatorsko-restavratorski obravnavi, zato pred posegom ugotavljamo materialno sestavo, stanje, vrsto in vzroke propada umetnine. Po teh spoznanjih določimo plan dela, kaj je možno in kaj je prav narediti.

Kip mladega papeža iz zbirke Narodne galerije je poslikan, ima pozlačeno tiaro in plašč. Obleka je izdelana v tehniki imitacije brokata. Preko kositrne folije je bil izvorno nanesen barvni lak, ki je imitiral zlato. V vdolbini sredi obleke na prsih se je nekoč nahajala škatlica z relikvijami. Izbira sestavnih materialov kaže na vplive nemškega prostora, vzorec z granatnim jabolkom pa na vpliv severnoitalijanskih delavnic.

Razlogi za konservatorsko-restavratorski poseg so bili strukturne in estetske narave. Najbolj prizadet je bil prav predel z vtisnjenim brokatom, ohranjena je le približno tretjina. Kasnejše plasti so reliefni vzorec dodatno spremenile. Pozlačena plašč in krona ter poslikani predeli obraza so bili dobro ohranjeni. Moteča in estetsko nesprejemljiva je bila izrazito potemnela površina. Cilj posega je bil preprečiti nadaljnji propad in doseči stanje, ki bo omogočalo razstavljanje.

Ob poskusih reševanja imitacije brokata so v preteklosti nanj nanesli več materialov. Njihovo odstranjevanje bi bilo preveč tvegano, rezultati pa vprašljivi. Poseg na tem predelu je bil zato omejen na pritrjevanje ostankov reliefa na leseni nosilec. Nečistoče in potemneli premaz pa so bili uspešno odstranjeni z ostalih površin. Poseg je bil zaključen z minimalno retušo.

Imitacija brokata je najverjetneje predstavljala glavni dekorativni poudarek kipa ob njegovem nastanku. Za boljše razumevanje umetnine ob njenem razstavljanju predstavljamo izris ostankov reliefnega vzorca in poskus delne rekonstrukcije vzorca granatnega jabolka, ki je nastal s pomočjo podobnih primerov. Takšna rekonstrukcija morda ne more v celoti zadovoljiti predstavitve tridimenzionalne tehnike, zato nadaljnje možnosti predstavlja digitalna tehnologija.

Konservatorsko-restavratorski poseg s spremljajočo dokumentacijo je bil opravljen na Oddelku za konserviranje in restavriranje Narodne galerije v okviru diplomske naloge študentke prve stopnje študijskega programa Konserviranje in restavriranje likovnih del na Oddelku za restavratorstvu Erice Sartori pod mentorstvom izr. prof. Miladi Makuc Semion. Širše zastavljena naloga s poglobljenim študijem tehnike je bila nagrajena s Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za študijsko leto 2017/18.

Avtorici
Martina Vuga, Erica Sartori

Prevod in jezikovni pregled
Alenka Klemenc

Fotografije
Andrej Hirci, Erica Sartori

Rentgenski posnetek
ZVKDS Restavratorski center

Risbi
Erica Sartori