Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
Razstave in projekti
6. februar–4. marec 2020

Odstiranja, februar 2020

Nova pridobitev Narodne galerije ‒ dar Športnega društva Narodni dom: Ivan Vavpotič, plakat za 3. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, 1914

V prvih dneh januarja 2019 je Športno društvo Narodni dom Narodni galeriji podarilo plakat, ki vabi na 3. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani od 15. do 17. avgusta 1914, s katerim naj bi Zveza slovenskega sokolstva proslavila petdesetletnico svojega obstoja. Veličastni barvni litografski izdelek je zasnoval Ivan Vavpotič (1877‒1943), čigar signatura je dobro vidna na slikovnem polju levo spodaj. Plakat je natisnila Blasnikova tiskarna v Ljubljani. ‒ Poleg plakata je Vavpotič za to priložnost zasnoval tudi drugo propagandno gradivo, med drugim serijo razglednic, ki se motivno vežejo na vrline pripadnikov sokolskega gibanja (bratstvo, svobodoljubje, značajnost, pogum, sila/moč, lepota, …). Nekaj izvodov zadnjih hranimo v Narodni galeriji kot del umetnikove osebne zapuščine v okviru galerijske specialne zbirke arhivskega in dokumentarnega gradiva umetnikov in njihovih spremljevalcev.
                                                                         
Ivan Vavpotič (1877‒1943), slovenski slikar, ilustrator, oblikovalec in scenograf se je rodil v Kamniku v zdravniški družini. Očeta je poklicna pot kmalu odpeljala v Novo mesto, kjer je Ivan preživel mladost; v novomeški gimnaziji je bil njegov sošolec in prijatelj pesnik Dragotin Kette (1876‒1899), predstavnik slovenske moderne.

Po maturi leta 1897 se je mladi Vavpotič odpravil na študij v Prago. Sprva se je vpisal na glasbeni konsevatorij, na študij klavirja, leta 1898 pa na likovno akademijo. Študiral je slikarstvo: pri Václavu Brožíku (1851‒1901) in Vojtěchu Hynaisu (1854−1925) figuralno kompozicijo, pri Juliusu Eduardu Mařáku (1832‒1899) in Maksimilianu Pirnerju (1853‒1924) krajinsko slikarstvo. Še pred diplomo se je leto dni izpopolnjeval v Parizu (École du Louvre, 1900/1901), pol leta pa na Dunaju. V Pragi se je oženil in se po diplomi 1905 zaposlil kot učitelj risanja in zgodovine umetnosti na Strakovi akademiji; vzporedno je nadaljeval s študijem pri Hynaisu na specialki.

Leta 1906 se mu je ponudila priložnost za povratek v domovino: z ženo in malim sinom Brunom (1904‒1995), poznejšim slikarjem in scenografom, se je preselil v Idrijo, kjer je na realki poučeval prostoročno risanje. Tam se je rodila še hči Rut (1908‒1996), pozneje imenitna balerina evropskega slovesa. ‒ Leta 1910 se je Ivan Vavpotič z družino končno preselil v Ljubljano, kjer se je pretežno preživljal kot svobodni umetnik: vzrok za prvo prekinitev je bila vélika vojna, ko je med 1915 in 1918 delal pri Vojnem tiskovnem uradu kot slikar na bojiščih in v zaledju, med 1926 in 1929 pa je bil zaposlen kot scenograf in kostumograf v ljubljanskem Narodnem gledališču.

Ivan Vavpotič je nekoliko samosvoj sopotnik vesnanov in savanov. Znan je po všečnih meščanskih portretih, mestnih vedutah, krajinah in tihožitjih, je pa tudi imeniten ilustrator (opremil je vrsto slovenski leposlovnih knjig), oblikovalec (plakati, razglednice, reklame, oblikoval je prvo slovensko poštno znamko) in scenograf (npr.: Marij Kogoj, Črne maske, 1929; Slavko Grum, Dogodek v mestu Gogi, 1931). Bil je vsestranski umetnik, ki se je s svojim likovnim izrazom slogovno odlično prilagajal naročniku, pa tudi ekstravagantnost mu ni bila tuja. V Vavpotičevem opusu najdemo realistične, pleneristične, secesijsko ter simbolistično navdahnjene in tudi nadrealistične podobe.
Avtorica
Mojca Jenko
6. februar–4. marec 2020
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana